Mestni občini Koper se mudi s pridobitvijo gradbenega dovoljenja za gradnjo dvigala na Markovec, saj mora do sredine februarja oddati popolno vlogo s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, da bi lahko uspešno črpala sredstva v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb. Skupna vrednost projekta Mobilna povezava Koper je ocenjena na slabih deset milijonov evrov, več kot 6,3 milijona evrov naj bi bilo kohezijskih in državnih sredstev, v proračunu za leto 2026 pa je občina za projekt namenila 3.935.870 evrov.

Kot so nam pojasnili na občini, vlagajo vse napore v to, da bi še ta mesec pridobili gradbeno dovoljenje. Da bi bila vloga popolna, jim manjka 1,2 milijona evrov vredno zemljišče v Semedeli, ki pa ga bo danes ministrstvo za infrastrukturo brezplačno preneslo na občino. »Gre za premišljen prostorski poseg, ki ima pozitivne učinke na okolje, izboljšuje dostopnost in kakovost bivanja prebivalcev, povečuje prometno pretočnost in varnost vseh udeležencev v prometu ter podpira razvoj infrastrukture, pomembne za prihodnost tako občine kot širše regije,« so ob tem navedli v uradu vlade za komuniciranje.

Po letih idej in načrtovanja bi lahko gradnja dvigala stekla še letos in se predvidoma končala leta 2028. Koprski mestni svet je o projektu odločal dvakrat in mu v drugo, maja lani, dal zeleno luč.

Po pridobitvi gradbenega dovoljenja in sklepa o odobritvi nepovratnih sredstev bo koprska občina objavila javno naročilo za izbiro najugodnejšega izvajalca del ter strokovni nadzor. Za projektno in investicijsko dokumentacijo so do konca lanskega leta porabili nekaj manj od 180.000 evrov.

Uresničitev dolgoletnih idej o vertikalni povezavi

Po letih idej in načrtovanja bi tako gradnja dvigala lahko stekla še letos in se predvidoma končala leta 2028. Mestni svet je o projektu odločal dvakrat in mu v drugo, maja lani, dal zeleno luč. Kot so pojasnili na občini, gre za kompleksno naložbo, ki poleg dvigala – vertikalne povezave med obmorskim parkom in parkom pri osnovni šoli Antona Ukmarja na Markovcu – vključuje gradnjo dodatnih objektov javne infrastrukture, kot so kolesarnici, javne sanitarije, servisni prostori, ureditev kolesarske poti od vrha dvigala do krožnega križišča Ulice Vena Pilona in Krožne ceste ter hortikulturna ureditev.

Tudi o hitri cesti Koper–Dragonja

Vladna ekipa se v okviru regijskih obiskov danes mudi v obalno-kraški regiji. Redni seji, ki bo tokrat v Luki Koper, sledi obisk Splošne bolnišnice Izola, popoldne pa posvet z župani in gospodarstveniki v Lipici. Koprsko občino najbolj zanimajo infrastrukturni projekti v izvajanju in načrtovanju, na primer vodooskrba slovenske Istre in Krasa, cestni projekti, kot so srminska in bertoška vpadnica ter umeščanje hitre ceste Koper–Dragonja v prostor, in informacije v zvezi z zaključkom gradnje drugega železniškega tira med Koprom in Divačo. V Izoli jih poleg hitre ceste Koper–Dragonja zanimajo protipoplavni ukrepi in priprave podzakonskih aktov, da se bodo lahko prilagodili novemu zakonu o gostinstvu. Slednji zanima tudi občino Piran, kjer od države med drugim pričakujejo tudi jasne informacije o začetku gradnje odseka hitre ceste Jagodje–Lucija.

Prve ideje o dvigalu, ki bi Markov hrib povezalo z obalo, so se v Kopru pojavile že pred letom 2000, konkretnejši predlogi pa so na mizi pristali v času županovanja Borisa Popoviča. Ta zagovarja različico povezave, ki sta jo zasnovala arhitekta Massimiliano Fuksas in Sandi Pirš in predvideva 111 metrov visok stolp z dvigalom. Zdajšnji koprski župan Aleš Bržan je pred leti projekt tudi zaradi stroškov oklestil na slabih 70 metrov, namesto kovinske konstrukcije bo ta večinoma iz betona. Tudi za novo idejno zasnovo je poskrbel Pirš, ki bo pri projektu združil moči s priznanim inženirjem Marjanom Pipenbaherjem.

Poleg dvigala, ki bi prebivalcem olajšal vsakodnevno logistiko, obiskovalcem pa ponudil zanimivo atrakcijo, so se v koprskem odboru Gibanja Svoboda pred meseci domislili še žičniške povezave, ki bi Koper povezala z njegovimi primestji in o kateri smo v Dnevniku že pisali. Na koprski občini so svetniško pobudo označili za zanimivo tako z vidika pospeševanja turizma kot sodobnih oblik trajnostne mobilnosti, po njihovih navedbah pa ideja vsekakor terja natančen strokovni pristop. »Podobne zamisli so nastajale že v prejšnjih obdobjih, niso pa bile preverjene s tehničnega in postopkovnega vidika,« so zapisali in dodali, da bodo pobudo preučili.

Priporočamo