Vlada je sprejela predlog zakona o interventnem ukrepu podaljšanja veljavnosti letnih elektronskih vinjet. Veljavnost se bo avtomatsko podaljšala za vozila do 3500 kilogramov največje dovoljene mase (bivalna vozila, osebna vozila in motorna kolesa) za štiri mesece, in sicer šteto od dneva poteka njihove veljavnosti, določene ob njihovem nakupu. Pri tem se bodo upoštevale letne vinjete, katerih veljavnost 1. decembra 2025 še ne bo potekla. Pri cestninjenju tovornega prometa ne bo izjem.
»S tem se blažijo negativne posledice zmanjšane pretočnosti cestninskega omrežja zaradi velikega investicijskega cikla na naših avtocestnih odsekih, ki je nujno potreben z vidika varne uporabe teh avtocestnih odsekov in ohranja zaupanje uporabnikov v sistem vinjetnega cestninjenja,« so v vladi utemeljili ukrep, ki naj bi zagotavljal »pravičnejšo obravnavo« imetnikov letnih vinjet. In tako posredno priznali odgovornost za nepravočasno ukrepanje, kar zadeva povečanje pretočnosti avtocest. V opoziciji v tem vidijo še en vladni predvolilni bonbonček. »Žal se ne moremo znebiti grenkega priokusa, da to ni bilo narejeno zaradi interesa uporabnikov in njihovih težav, ker bi bilo sicer narejeno že lani, pač pa zaradi predvolilnega obdobja,« je dejal poslanec SDS Zvonko Černač.
Zastoji povečujejo stroške
Čemu plačujejo vinjeto, če so ujetniki kroničnih prometnih infarktov in letos po avtocestah v povprečju vozijo 48 kilometrov na uro (kot je v študiji Pretočnost Slovenije 2025 izračunal strokovnjak za statistične analize Niko Gamulin), se na družbenih omrežjih jezijo številni uporabniki avtocest. Prometni strokovnjaki pa že dlje časa opozarjajo, da zaradi nepravočasnega ukrepanja zastoji zaradi izgubljene produktivnosti, povečanih transportnih stroškov in negativnih okoljskih vplivov povzročajo neposredno ekonomsko škodo, ocenjeno na več sto milijonov evrov na leto.
Toda ali bi podaljšanje veljavnosti vinjet na drugi strani lahko zaradi izpada prihodkov pomenilo prestavitev določenih Darsovih naložb in posledično še več prometnih težav? In to po tistem, ko je njegov prvi mož Andrej Ribič priznal, da lovijo velike zaostanke pri obnovah in rekonstrukcijah iz preteklosti, ko se je premalo vlagalo, saj so investicijski cikel pospešili šele v zadnjem obdobju in prav letos je bil največji v zadnjih 15 letih.
Ribič zagotavlja, da bodo naložbe potekale z enako intenzivnostjo naprej. Po prvih izračunih Darsa bodo finančne posledice nekaj čez 20 milijonov evrov izpada iz naslova cestninjenja in 70 milijonov likvidnostnega premika. Lani je Dars iz naslova pobranih vinjet ustvaril približno 240 milijonov evrov prihodkov. Na vprašanje, ali se je vlada glede ukrepa predhodno posvetovala z Darsom, je Ribič dejal, da se vladi ni treba posvetovati, saj je država edini lastnik Darsa, ta pa izvaja vladno politiko. Prav tako je zagotovil, da po izteku podaljšane veljavnosti prihodnje leto Dars posledično ne bo podražil vinjet. Ocenil je še, da se hoče vlada s predlogom odkupiti uporabnikom zaradi nastalih nevšečnosti.
Zmaga za Istro, strah pred učinkom domin
Še eno predvolilno sporočilo je po seji ob robu svojega obiska v Prekmurju vlada poslala na drugi konec države. Sklenila je namreč, da se hitri cesti H5 (Koper–Škofije–meja z Italijo) in H6 (Koper–Izola skozi predor Markovec) prekategorizirata v glavni cesti, kjer za osebna vozila ne bo treba plačevati cestnine, pač pa izključno za tovorna vozila. Odločitev je utemeljila z izboljšanjem problematike na širšem območju slovenske Istre. Mnogi vozniki, predvsem tujci in dnevni migranti, se namreč izogibajo plačilu elektronske vinjete in uporabljajo alternativne poti skozi naselja, posledično pa so občinske ceste preobremenjene, kar negativno vpliva na prometno varnost, pretočnost in vzdrževanje občinskih cest pa tudi na življenjski standard lokalnega prebivalstva. Ukrep je predviden kot začasen, do zgraditve hitre ceste Koper–Dragonja, kar pa bo trajalo še vrsto let, saj zanjo še ni sprejet niti državni prostorski načrt.
»Zmago za slovensko Istro in njene prebivalce« in tudi svojo je medtem že razglasila piranska koalicijska poslanka iz vrst SD Meira Hot, ki je bila na čelu istrskih poslancev, ki so se skupaj s prebivalci že zelo dolgo zavzemali za izvzem obalne hitre ceste iz cestninjenja. Po njihovem naj bi bilo cestninjenje na tem kratkem odseku nesorazmerno in v škodo lokalnega prebivalstva, gospodarstva, turizma ter čezmejnega sodelovanja z Italijo. Pri tem so navajali zelo podobne argumente, kot jih je zdaj posvojila vlada. Meira Hot je poudarila, da je vladna odločitev rezultat večletnega dela, številnih pobud, razprav, peticije in vztrajnega opozarjanja na prometne težave v tem okolju.
Je ministrica Alenka Bratušek obrnila ploščo?
Toda še pred kratkim ni kazalo, da bo pobuda uslišana. Odločitev vlade je zanimiva predvsem v kontekstu stališč, ki jih je na to temo zagovarjalo ministrstvo za infrastrukturo z ministrico Alenko Bratušek. Ta je v odgovoru na zadnje poslansko vprašanje Meire Hot zahteve za ukinitev vinjetnega režima na obalni hitri cesti označila za »nedržavotovrne in egoistične«. In poudarila, da ima na mizi enako prošnjo Mestne občine Ljubljana za izvzetje ljubljanskega obroča. Po vej Sloveniji pa bi bilo podobnih pobud lahko še več. Pobudo je označila za nevarno početje, ki lahko na kocko postavi finančno vzdržnost Darsa, ne samo zaradi tega odseka, ampak zaradi vseh drugih, ki bi zaradi učinka domin lahko prišli zraven. »In če rečemo enemu ja, kako bomo imeli argument, da drugemu rečemo ne?« se je vprašala. Prav tako je izpostavila, da se prebivalcem v nekaterih drugih delih države, na primer na Koroškem in v Beli krajini, zdi nedopustno, da na eni strani ne želijo plačevati vinjete, na drugi pa že več desetletij moledujejo, da bi avtocesto sploh dobili, in bi zato z veseljem plačali cestnino, če bi jo le imeli za kaj plačati.
Iz vladnega sporočila za javnost izhaja, da zdaj na ministrstvu menijo, da sprejeta rešitev »ne ruši enotnosti dobro uveljavljenega in delujočega sistema cestninjenja« ter zagotavlja »nediskriminatorno obravnavo uporabnikov na celotnem omrežju cestninskih cest v Republiki Sloveniji«. Predsedniku uprave Darsa se medtem ukrep na obalni hitri cesti »ne zdi najbolj primeren«. »Brezplačnega kosila ni,« je še dodal.
