Vlada je v ponovnem postopku ugotovila, da so izpolnjeni pogoji za prevlado javne koristi proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov nad javno koristjo ohranjanja narave. Odločitev je pogojena z izvedbo vseh določenih omilitvenih in izravnalnih ukrepov za varstvo narave, so po današnji dopisni seji sporočili iz vlade.
Odločba določa obsežne ukrepe za zmanjševanje in izravnavo vplivov na naravo pred gradnjo, med njo in med obratovanjem načrtovane hidroelektrarne (HE) Mokrice. Ukrepi med drugim vključujejo vzpostavitev in ohranjanje ustreznih habitatov, ureditev prehodov za vodne organizme, varstvo ribjih vrst in drstišč ter spremljanje stanja okolja. Določen je tudi dodaten izravnalni ukrep na območju Nature 2000.
Danes izdana odločba predvideva tudi načrtno spremljanje oz. monitoring ter preverjanje učinkovitosti ukrepov, pri čemer je treba pri določanju metod in izvajanju spremljanja upoštevati najnovejše metode in prakse.
Z odločitvijo o prevladi javne koristi so določeni pogoji, ki jih je treba izpolniti v okviru nadaljnjega postopka za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja za HE Mokrice. V postopku integralnega gradbenega dovoljenja se obravnavajo tudi preostala vprašanja presoje vplivov na okolje in izpolnjevanja pogojev po gradbeni zakonodaji, so še navedli na vladi.
Da bo vlada danes obravnavala gradivo o prevladi javne koristi proizvodnje elektrike nad javno koristjo ohranjanja narave, je prejšnji teden napovedala ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj. Kot je dejala, bo ministrstvo zdaj potrebovalo nekaj mesecev, da izda gradbeno dovoljenje. Računa, da bo izdano v prvi polovici naslednjega leta.
Družba Hidroelektrarne na spodnji Savi pozdravila odločitev vlade
Družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) je že pozdravila odločitev vlade, ki po prepričanju družbe predstavlja pomemben korak k izvedbi večnamenskega projekta HE Mokrice. "Gre za rezultat temeljitega in strokovno zahtevnega postopka, v katerega je bil vključen širok krog domačih in tujih strokovnjakov, državnih institucij, zainteresirane javnosti in lokalne skupnosti, izvedeno je bilo tudi čezmejno posvetovanje," so zapisali v sporočilu za javnost.
Naslednji korak je pridobitev gradbenega dovoljenja
Naslednji korak je pridobitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Če ne bo dodatnih sodnih postopkov, bi se izvedba projekta HE Mokrice lahko začela v letu 2027, so ocenili v HESS.
HE Mokrice je predvidena kot zadnja v verigi petih spodnjesavskih hidroelektrarn, poleg nje so to še HE Boštanj, Blanca, Krško in Brežice. Gradnja pete hidroelektrarne, ki je pretočnega tipa, bi se morala po prvotnih načrtih končati že leta 2018, a se je dokončanje projekta zamaknilo zaradi zapletov pri umeščanju v prostor.
Prejšnja vlada Janeza Janše je po letih odločanja, pritožb na sodiščih in številnih upravnih postopkih leta 2022 določila, da pri projektu javna korist proizvodnje elektrike prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave, ter tako dala zeleno luč za začetek gradnje. Odločbo je sprejela na dopisni seji tik pred koncem mandata.
Upravno sodišče je nato maja 2023 v tožbi Društva za preučevanje rib Slovenije odločilo v prid pritožnikom. Ugotovilo je zmotno uporabo materialnega predpisa, saj je država z odločbo odločila tudi o sprejemljivosti tistih vplivov na okolje, ki po zakonu o ohranjanju narave niso predmet tega postopka. Obenem je prepoznalo več kršitev postopkovnih pravil.
Nov poskus določitve prevlade javne koristi proizvodnje elektrike pri HE Mokrice je nato februarja letos napovedala vlada Roberta Goloba.
Direktor družbe Gen energija Andrej Vizjak je prejšnji teden dejal, da pričakuje novo pritožbo Društva za preučevanje rib Slovenije, a je prepričan, da je zadeva že toliko dozorela in da bo odločba vlade pripravljena tako kakovostno, da bo prestala presojo sodišča.
Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod je medtem letos poleti slovensko ministrstvo za okolje in prostor obvestilo, da ne soglaša z izgradnjo HE Mokrice, ker naj bi ta predstavljala tveganje za poslabšanje stanja voda na Hrvaškem.
Na ministrstvu za okolje in prostor so za portal N1 pojasnili, da se morebitni čezmejni vplivi načrtovane hidroelektrarne obravnavajo v okviru predpisanih postopkov presoje vplivov na okolje in čezmejnega posvetovanja. Ob tem so pojasnili, da sodelovanje druge države v postopku čezmejnega posvetovanja samo po sebi ne pomeni pravice veta na načrtovani poseg.
Iz ministrstva za infrastrukturo in energetiko so medtem za STA pojasnili, da z domnevnim nasprotovanjem Hrvaške niso seznanjeni.