Pred dnevi se je končal drugi krog javne razprave o predlogu strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP) 2023–2027, ki vključuje ključne usmeritve za kmetovanje v Sloveniji v tem obdobju in nabor ukrepov. Svet Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije kot njen najvišji organ tega dokumenta ni potrdil, saj je ocenil, da za predvidene ukrepe ni dovolj denarja. Zbornica od vlade že od poletja zahteva, da Slovenija za ukrepe programa razvoja podeželja iz svojega proračuna nameni dodatnih 380 milijonov evrov.
»Od tega ne odstopamo,« so zažugali. Premier Janez Janša je na sestanku s predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij zagotovil, da bo vlada za izvajanje drugega stebra strateškega načrta skupne kmetijske politike zagotovila dodatnih 310 milijonov evrov (sto milijonov je obljubila že septembra, še 210 milijonov pa sinoči).
Vlada bo dala več, kot je minimalna zahteva Bruslja
To je sicer 70 milijonov manj, kot so zahtevali kmetje, a so z izkupičkom kljub temu zadovoljni. »Na sestanek s premierjem smo nevladne organizacije prišle z izračuni in argumenti. Zadovoljni smo, da je vlada zaznala strateškost kmetijstva in da mu je prisluhnila, saj je investicijsko podhranjeno. Brez dodatnega denarja bi bila katastrofa,« nam je sinoči dejal predsednik kmetijske zbornice Roman Žveglič.
Slovenija ima v okviru strateškega načrta SKP 2023–2027, torej za petletno obdobje, iz bruseljske blagajne na voljo nekaj več kot 1,2 milijarde evrov, od tega 688 milijonov za prvi steber, ki vključuje neposredna plačila ter podpore za vino in čebele, in 550,8 milijona evrov za drugi steber, ki obsega politiko razvoja podeželja (plačila za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki, denar za naložbe, za skrb za dobrobit živali…).
Za drugi steber mora zagotoviti najmanj 230 milijonov evrov iz nacionalnega proračuna. Temu znesku bo po sinočnjih zagotovilih vlade (skupaj s septembrsko stomilijonsko obljubo) dodala 310 milijonov evrov. »Slovenija bo tako prvič po vstopu v Evropsko unijo za kmetijstvo zagotovila več denarja, kot minimalno zahtevajo evropski predpisi,« so poudarili v kmetijski zbornici.
Ko gre za denar, je konec ljubezni
Vlada naj bi kmetijski strateški načrt obravnavala 16. ali 23. decembra. Do konca leta ga je treba poslati v potrditev evropski komisiji, izvajati pa se bo začel januarja 2023. V ponedeljek so se z zadnjo verzijo tega dokumenta seznanili tudi državni svetniki, ki so člani komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kmetijski minister Jože Podgoršek jim je potarnal, kakšne težave so imeli na ministrstvu pri usklajevanju zahtev in pričakovanj, saj je solidarnosti v kmetijstvu in živilstvu, ko beseda nanese na denar, hitro konec.
»Načeloma vsi podpiramo majhne kmete. Do trenutka, ko jim je treba dati denar. Potem te ljubezni ni več. Načeloma vsi podpiramo tiste, ki pridelujejo na območjih z najtežjimi razmerami. Toda le do trenutka, ko jim je treba nameniti več denarja. Pri nastajanju novega strateškega načrta so se vsi ukvarjali samo s tem, koliko bo ena kmetija izgubila in koliko druga pridobila. Enotnosti ni bilo niti znotraj posameznega sektorja. Nikomur več nisem všeč, saj ni nihče zadovoljen s tem, kar smo naredili,« je dejal minister in ocenil, da bi se kritikam izognil samo, če bi doma cele dneve spal.
Kavč kmetov ne bo več?
Po Podgorškovi oceni je ena od pomembnih sprememb, ki jih prinaša novi strateški načrt, odprava plačilnih pravic. To namreč pomeni, da bodo poslej vsi, ki kmetujejo, dobili enako količino denarja na hektar površine. Po novem naj ne bi bilo več tako imenovanih kavč kmetov, ki zemlje ne obdelujejo, kmetijske subvencije pa, tudi zaradi zgodovinskih plačilnih pravic, kljub temu prejemajo.
Kmetje so vztrajali, da se višina subvencij, ki jo lahko prejme posamezno kmetijsko gospodarstvo, omeji na 100.000 evrov. V zadnji verziji osnutka strateškega načrtovane kapice ni, je pa zato predvidena degresija, to je postopno zniževanje kmetijskih subvencij pri znesku nad 60.000 evrov. Tako naj bi največjim skupaj odščipnili okrog 1,3 milijona evrov neposrednih plačil in jih preusmerili k manjšim. Velika kmetijska gospodarstva bodo finančno omejili tudi pri razvojnem denarju, saj bo najvišji znesek investicijskega denarja, do katerega bo upravičeno posamezno kmetijsko gospodarstvo, v celotnem programskem obdobju omejeno na 800.000 evrov. Trenutno je ta meja 500.000 evrov za družinske kmetije in 1,75 milijona za kmetijska podjetja. S to spremembo naj bi več investicijskega denarja dobile družinske kmetije.
