Ekipa nekdanjega ministra za okolje Andreja Vizjaka je pri razdeljevanju sredstev pokazala dobršno mero kreativnosti. Pri tem je pohodila nekaj zakonov in predpisov ter ignorirala javnost in opozorila vladnih služb. Na Dnevniku smo neuradno pridobili notranjo revizijo, ki jo je po nastopu vlade Roberta Goloba naročil Vizjakov naslednik na okoljskem ministrstvu Uroš Brežan. Njeni izsledki so za Vizjaka in njegove sodelavce izredno obremenjujoči in med drugim prikazujejo, kako je ekipa bivšega ministra sredstva iz denarnega sklada kanalizirala k Vizjakovemu bivšemu-bodočemu delodajalcu, družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS).
Februar se je bližal koncu, v zraku je bil že vonj po bližajočih se državnozborskih volitvah, ko se je Vizjakova ekipa odločila spremeniti program porabe sredstev iz podnebnega sklada za letošnje in prihodnje leto. V tem spremenjenem programu se je znašlo tudi poslovilno darilo Janševe vlade Vizjakovemu bivšemu-bodočemu delodajalcu: kar 1,5 milijona evrov so namenili družbi HESS, ki naj bi s tem denarjem izvedla ukrep »promocija sinergijskih učinkov okoljske in energetske politike za povečevanje odpornosti družbe in spodbujanje prehoda k nizkoogljični družbi« (v nadaljevanju promocija). To naj bi bil eden izmed ukrepov, s katerimi bi Slovenija postopoma prešla v podnebno nevtralno družbo – čemur je navsezadnje namenjen denar iz podnebnega sklada. A ukrepa, kot so ugotovili revizorji, se niso domislili na ministrstvu, pač pa kar tisti, ki so nato denar tudi dobili.
»Iz razpoložljivih dokumentov izhaja, da je določitev namena ter opis ukrepa in meril za ukrep 'promocija' v izvedbi družbe HESS v okviru njenega Centra za obnovljive vire namesto ministrstva pripravil kar predstavnik upravičenca, ministrstvo pa je prejeto besedilo preneslo v gradivo za obravnavo v vladi,« so v reviziji, s katero razpolagamo na Dnevniku, ugotovili revizorji.
Opozorili na težavo, nato pa – utihnili
Na infrastrukturnem ministrstvu so v tem videli težavo. Ko je bil dokument v medresorskem usklajevanju, so izpostavili, da sta »učinek in upravičenost financiranja takega ukrepa z vidika ciljev in namena sklada za podnebne spremembe vprašljiva« in da je po njihovem mnenju napačen tudi način izbora izvajalca, ki je gospodarska družba, ter da bi bil potreben javni razpis. »Ministrstvo je nato pripombo umaknilo,« so zapisali revizorji.
Opozorila infrastrukturnega ministrstva, ki ga je vodil Jernej Vrtovec, so se izkazala za utemeljena, kajti tudi revizorji so nedvomno ugotovili, da je bil ukrep »promocija« v programu razdelitve denarja iz podnebnega sklada brez pravne podlage »oblikovan za vnaprej izbrano gospodarsko družbo, HESS«. Našli niso nobene dokumentacije, ki bi pričala o tem, zakaj je ministrstvo tej družbi namenilo 1,5 milijona evrov, kajti v državnih strateških dokumentih ni podlage za financiranje tega ukrepa, pa tudi kakršne koli druge pravne podlage ne, so zapisali. Zaman so iskali tudi »ustrezno in verodostojno investicijsko dokumentacijo«. Ministrstvo naj bi se namreč za sofinanciranje nekega ukrepa odločilo na podlagi investicijskega programa, a tega ni nikoli nihče pripravil, to pa je, kot so zapisali, »kršitev javnofinančnih predpisov, kar zakon o javnih financah obravnava kot prekršek«. Revizorji so opozorili, da obstaja verjetnost, da so tudi osebe na direktoratu za okolje in skrbnik pogodbe »dvomili o zakonitosti« ukrepa, toda dokazov, da bi na to opozorili vodstvo ministra, niso našli.
Nenehno spreminjanje
V medresorsko usklajevanje je ministrstvo predložilo drugačen dokument kot v javno obravnavo ter s tem kršilo predpise glede sodelovanja javnosti, so ugotovili revizorji. »Kot je razvidno iz elektronskega sporočila, poslanega 17. marca 2022, je bila izpuščena vrstica z novim ukrepom 'promocija', ki je bila po razpravi z ministrom ponovno vključena,« so konkretizirali. Ne samo, da v javni obravnavi niso bili vključeni vsi novi ukrepi, tudi višina državnih sredstev zanje se je v procesu priprave dokumenta spreminjala.
Vsa ministrstva in vladne službe so predlog spremenjenega programa porabe sredstev iz podnebnega sklada prejeli 23. marca, pripombe naj bi podali do 7. aprila. Toda že 5. aprila je ministrstvo dokument znova spremenilo, pri čemer so zatrdili, da je vsebina nespremenjena. To ni bilo res: revizorji so ugotovili, da so se zneski spremenili pri polovici ukrepov, ki naj bi jih sofinancirali iz podnebnega sklada. S tem so na ministrstvu znova kršili zakon o vodah pa tudi poslovnik vlade. Iz elektronskih sporočil, ki so del revizije, izhaja, da je določene spremembe zahteval sam Vizjak.
Za piko na i pa so Vizjakovi želeli financirati program HESS, s katerim bi ta družba hkrati pridobivala prihodke tudi na trgu. To je znova kršitev zakona o javnih financah, saj gre po ugotovitvah revizorjev za dvojno financiranje. Idejni vodje so namreč predvideli financiranje iz proračuna podnebnega sklada, proračuna Republike Slovenije za poračunani vstopni DDV in prihodkov komercialne dejavnosti. To bi bila tudi nedovoljena državna pomoč. Državni sekretar je nazadnje podpisal pogodbo o financiranju z družbo HESS brez soglasja pravnikov na ministrstvu – pa tudi brez ustreznega pooblastila.
Dobra novica je, da je bil septembra letos ta ukrep umaknjen iz programa porabe sredstev iz podnebnega sklada, navsezadnje tudi zato, ker smo na dvomljivost ukrepa že julija opozorili tudi v Dnevniku.
Znova brez investicijskega dokumenta
Do izjemno obremenjujočih zaključkov so revizorji prišli tudi ob analizi drugega ukrepa, ki se je znašel v programu porabe sredstev iz podnebnega sklada. Vodstvo ministrstva je trem načrtovanim hidroelektrarnam na srednji Savi v podnebnem skladu namenilo 600.000 evrov, pri čemer revizorjem ni uspelo ugotoviti, »kaj, v kakšnem obsegu ter na katerih pravnih podlagah naj bi ministrstvo financiralo na srednji Savi«. Ministrstvo namreč tudi tu ni pripravilo investicijskega dokumenta.
Pristojnost ministrstva pri načrtovanih hidroelektrarnah naj bi bila omejena na urejanje varstva pred stoletnimi poplavami – ki niso posledica delovanja hidroelektrarn. Ministrstvo pa je, nasprotno, želelo sofinancirati nekaj, kar naj bi bila obveza koncesionarja, ki bo gradil hidroelektrarne, družbe Holding Slovenske elektrarne (HSE). Ministrstvo je denimo nameravalo plačati ureditev ribje steze, kar je omilitveni ukrep ob gradnji hidroelektrarne in zato v domeni HSE, s čimer naj bi prekoračilo svoje pristojnosti (Vizjak medtem, nasprotno, zatrjuje, da je urejanje vodne infrastrukture vedno v domeni države in da je bila takšna praksa že ob gradnji hidroelektrarne Brežice).
Za inženirja so tudi tokrat brez javnega razpisa izbrali družbo Infra (predsednik nadzornikov v tej družbi je Vizjakov prijatelj Martin Bratanič), pri čemer niso nikoli definirali obsega del, ki naj bi jih ta družba opravila, »zato obstaja tveganje, da bi ministrstvo lahko financiralo dela na področjih, ki niso v njegovi pristojnosti in odgovornosti,« so opozorili revizorji. »Obstaja tveganje, da /.../ družba Infra in podpisniki sporazuma razumejo, da družba Infra predstavlja koncedenta Republike Slovenije, kar pa ne drži,« so celo zapisali revizorji.
Vizjak obtožbe zavrača
Z okoljskega ministrstva so že junija na Dnevnikovo vprašanje, kdo konkretno je tik pred volitvami predlagal opisane ukrepe in spremembe porabe denarja iz podnebnega sklada, odgovorili: »Odločitev je sprejela vlada na predlog ministrstva za okolje in prostor. O podrobnostih lahko vprašate mag. Andreja Vizjaka.« In smo ga.
Z revizijo ni bil seznanjen, je dejal v telefonskem pogovoru, zato tudi njenih izsledkov ni mogel konkretno komentirati. Zatrdil je, da se je dosledno izločal iz zadev, povezanih s HESS, in tako tudi pri omenjenem ukrepu »promocije« ni osebno sodeloval. »Ukrep in program je odobrila vlada,« je poudaril in izpostavil, da HESS nazadnje sploh ni dobil denarja, torej je zadeva pravzaprav brezpredmetna. »Trdim, da bi bil ukrep 'promocije' dober, in tudi izbor HESS podpiram, saj je ta družba v naši državi naredila največ za obnovljive vire energije,« je dejal in dodal, da je namen revizije diskreditacija, saj se sam kot preiskovanec ni imel priložnosti izjasniti, kar je »pristransko in nekorektno«.
