V javnem zdravstvu so pred odločitvijo, katerim prebivalcem omogočiti brezplačen dostop do dodatnega vitamina D. Na mizi je po neuradnih informacijah možnost, da bi se pri tem osredotočili na najbolj ranljive prebivalce, a tudi scenarij, po katerem bi ga lahko v Sloveniji množično prejemali na recept. Del stroke ima do takih idej sicer pomisleke, smo izvedeli. Ob morebitnem vplivu na prebolevanje covida-19, kjer gre prej za prve indice kot trdna dejstva, pa bo iskanje prave mere pri nadomeščanju vitamina D še toliko pomembnejše.
Pomanjkanje tega vitamina v »temnih« mesecih, ko ga težje pridobimo z izpostavljenostjo sončni svetlobi, je po dostopnih podatkih v Sloveniji pogosto. Nacionalna raziskava Nutrihealth je pokazala, da med novembrom in aprilom to velja za osem od desetih odraslih. Pomanjkanje vitamina D so posamične ekipe znanstvenikov v tujini povezale z večjim tveganjem za okužbo z novim koronavirusom in težjim potekom bolezni. Njegovo dodajanje v tem obdobju priporočajo tudi nekateri slovenski strokovnjaki, obstaja pa celo možnost, da bi ga dodajali hrani, podobno kot danes že uživamo jodirano sol. A stroka se za zdaj o rešitvah še ni poenotila.
Nedvoumnih dokazov, da vitamin D ščiti pred koronavirusom, za zdaj ni, znanstveniki pa njegovo vlogo pri prebolevanju zimskih okužb preučujejo že dlje časa.
V ugledni medicinski reviji The BMJV so po sistematičnem pregledu dotedanjih podatkov leta 2017 potrdili, da je dodajanje vitamina D posameznike na splošno ščitilo pred akutnimi okužbami dihal, posebej pa je koristilo tistim, ki jim je tega vitamina izrazito primanjkovalo.
Nedavno objavljena priporočila za nadomeščanje D3 (gre za eno od oblik vitamina) v obdobjih respiratornih okužb in pri posameznikih s covidom-19 predvidevajo za zdrave odrasle (od začetka oktobra do konca aprila) od 800 do 2000 tako imenovanih mednarodnih enot (IE) na dan. Ta priporočila so pripravili predsednica Združenja endokrinologov Slovenije pri Slovenskem zdravniškem društvu dr. Marija Pfeifer, specialist gastroenterologije Darko Siuka iz UKC Ljubljana, predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski medicinski fakulteti dr. Alojz Ihan in vodja raziskave Nutrihealth dr. Igor Pravst. »Vitamin D povečuje naravno odpornost (prirojeno imunost) proti okužbam,« zatrjujejo. Za kronične bolnike in starejše od 70 let je glede na ta priporočila smiselno jemanje od 1000 do 2000 IE vitamina vse leto, za obolele s covidom brez simptomov ali ob blažjih težavah pa priporočajo 14.000 IE na dan štiri dni zapored, če prej niso jemali (dovolj) vitamina D. Kasneje se odmerek zniža na 2000 IE na dan, so zapisali.
Bolj zadržano je bilo letos spomladi stališče razširjenega strokovnega kolegija za družinsko medicino, ki ga vodi dr. Danica Rotar Pavlič. V vrhu te stroke so podprli dodajanje vitamina D oskrbovancem domov starejših občanov in oslabelim starostnikom. Tak ukrep zmanjša tveganje za akutno okužbo dihal pri posameznikih, ki imajo zelo nizke koncentracije vitamina D, so še pojasnili, pri preostalih ljudeh pa je to vprašljivo.
Za enakomeren dostop
Ob preverjanju povezav med pomanjkanjem vitamina D in prebolevanjem novega koronavirusa so se v Evropi razgrele tudi razprave, ali bi ga bilo treba dodajati vsakdanjim prehranskim izdelkom. Na Finskem ga na primer že dodajajo mleku, v Veliki Britaniji pa skupina znanstvenikov v svojih predlogih omenja dodajanje vitamina D kruhu. Stroka tudi v Sloveniji takega scenarija ne izključuje. Dodajanje vitamina D v hrano po vzoru jodiranja soli je ena od možnosti, ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ena od poti pa je tudi dodajanje v obliki zdravila ali prehranskih dopolnil. »Njena slabost je v tem, da je dodajanje vitamina D prepuščeno posameznikom – tudi v finančnem smislu – in njihovi presoji,« ugotavljajo na NIJZ. Kot pojasnjujejo, se vitamin D od drugih vitaminov razlikuje v tem, da ga lahko le največ četrtino zagotovimo s prehrano, preostalega pa sintetiziramo v koži pod vplivom sončnega sevanja. Ali ga imamo dovolj, je med drugim odvisno od geografske lege in letnega časa.
Ukrepe, ki jih bo strokovna skupina za to področje predlagala z nacionalnimi smernicami za preskrbo z vitaminom D, bi moral po oceni NIJZ obravnavati zdravstveni svet. Gre za organ, ki med drugim presoja o vključevanju novosti v zdravstveni sistem. Zgolj priporočilo o dodajanju vitamina D brez sistemsko umeščenega ukrepa bi povečevalo neenakost med prebivalci, na pasti teh odločitev opozarjajo na NIJZ. Če bi oskrbo z vitaminom D umestili v ambulanto izbranega zdravnika, bi bil dostop po drugi strani enakomernejši, prebivalci pa bi se lažje izognili prevelikim odmerkom. Ljudem, ki z dodajanjem vitamina D močno pretiravajo, preti hiperkalcemija, ki se lahko med drugim pokaže s slabostjo in bruhanjem.
Vsako leto več odmerkov
Iz podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je razvidno, da je predpisovanje vitamina D v zadnjem desetletju stalno naraščalo. Pacienti so bili leta 2010 deležni 11,6 milijona odmerkov, lani so jih zdravniki predpisali že 49,1 milijona. Na recept lahko ta vitamin poleg otrok za zdaj med drugimi prejemajo ljudje z osteopenijo in osteoporozo, kronično ledvično boleznijo, z motnjami, ki povzročajo pomanjkanje vitamina D, pri dolgotrajnem zdravljenju s sistemskimi glukokortikoidi in ob zdravljenju kostnih zasevkov. Ali bo v luči nedavnih priporočil skupine štirih strokovnjakov vitamin D na recept prejemalo še več prebivalcev Slovenije, pa še ni znano. Na ZZZS menijo, da bi se moralo do teh priporočil opredeliti ministrstvo za zdravje s svetovalno skupino za covid-19. Tudi pri sedanjih omejitvah predpisovanja so sicer možne izjeme, so nam pojasnili na zdravstveni blagajni, a morajo biti dobro utemeljene.
»Za splošno zdravje je dobro, da imajo ljudje v svojem telesu primerne ravni vitamina D. V naših krajih je njegovo pomanjkanje v zimskem času kar pogosto. Kakšna je povezava vitamina D s potekom covida-19, pa še ni znano,« ugotavlja vodja strokovne skupine za novi koronavirus pri ministrstvu za zdravje dr. Bojana Beović. Posamične majhne raziskave, ki povezavo nakazujejo, po oceni Beovićeve niso zadosten argument za široko uporabo teh izdelkov pri bolnikih s covidom-19. »Konsenza o tem še ni, ker ni dovolj podatkov. Bistveno bo stališče endokrinologov.« Je pa po drugi strani jemanje tega vitamina smiselno pri težavah z osteoporozo in drugih stanjih, kjer je to dobro utemeljeno, dodaja Beovićeva.
O morebitnem financiranju preventivnega jemanja vitamina D3 se bo v kratkem izrekla tudi delovna skupina, ki je zadolžena za zdravila, namenjena bolnikom s covidom-19. Na kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana pa se bodo o vlogi vitamina D v času pandemije in morebitnem širjenju dostopa do teh izdelkov v javnem zdravstvu predvidoma opredelili prihodnji teden, nam je pojasnil predstojnik dr. Andrej Janež.
