Vladna koalicija je v koalicijski pogodbi zapisala, da bo še v tem mesecu uveljavila postopno zvišanje odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe na najmanj 63 odstotkov, obenem pa priznala višji odmerni odstotek za skrb za otroke. A tega ji očitno ne bo uspelo storiti. Marijan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), je za Dnevnik povedal, da bo po novih načrtih sprememba odmerne lestvice sicer sprejeta letos, uporabljati pa se bo začela s 1. januarjem 2020.
Veljavna zakonodaja določa v letošnjem letu za ženske z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe odmero v višini 63,5 odstotka. Prihodnje leto bi se jim po sedanjem zakonu odmerni odstotek znižal na 61,5 odstotka, od leta 2023 pa bi znašal 60,25 odstotka. Za moške zadnja pokojninska reforma (ZPIZ-2) ni predvidela prehodnega obdobja, zato velja zanje ob dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe že vse od začetka leta 2013 odmera v višini 57,25 odstotka. Marijan Papež zvišanje odmernega odstotka podpira, saj meni, da bo prispevalo k doseganju zastavljenega cilja pokojninske reforme iz leta 2012 – zagotovitve dostojne višine pokojnin. Pri tem pa poudarja, da bi morali tako kot pri vsaki drugi spremembi pokojninskega zakona tudi pri tej upoštevati načelo postopnosti.
Višje pokojnine le za nove upokojence
Po besedah Marijana Papeža (ZPIZ) bi bilo najbolj smiselno, da bi sedanji odmerni odstotek za ženske (63,5 odstotka za dopolnjenih 40 let pokojninske dobe) ostal prihodnje leto nespremenjen, medtem ko bi se odmera za moške postopoma dvignila do enake višine. Papež je prepričan, da bi bilo ob tem treba prenoviti celotno lestvico odmernih odstotkov in zagotoviti, da se sedanja razmerja med posameznimi dopolnjenimi dobami (od začetnih 15 do 40 let in več) obdržijo tudi v prihodnosti.
Nova odmera bi po Papeževem mnenju morala veljati le za nove upokojence, saj zanje veljajo drugačni upokojitveni pogoji, kot so za tiste, ki so se upokojevali pred petimi, desetimi oziroma 15 leti. Za temu ustrezno višino pokojnin že upokojenih posameznikov pa bi poskrbeli s spremembo načina usklajevanja. Ob tem opozarja, da je pri vsakem novem ukrepu treba gledati na finančni učinek in na vzdržnost pokojninske blagajne.
Koalicijska zaveza predvideva tudi uvedbo posebnega odmernega odstotka za obdobje skrbi za otroka. Ideja izhaja iz zadnje bele knjige o pokojninah in je namenjena zlasti ženskam, ki so imele zaradi otrok manj možnosti za napredovanje v službi ter s tem za pridobitev višje pokojnine. Ta posebni odmerni odstotek po Papeževem mnenju ne bi smel veljati za tiste, ki imeli po določbah prejšnje pokojninske zakonodaje (Zpiz-1) zaradi nege otroka, starega do treh let, priznano pokojninsko dobo brez plačila prispevkov.
Moški več, ženske enako
Direktor Zpiza opozarja, da je glede omenjenih sprememb zakonodaje veliko odprtih vprašanj, zato je težko izračunati tako finančne učinke kot tudi učinke na samo višino pokojnin posameznikov. Po njegovi oceni bi odmerni odstotek v višini 63,5 odstotka za dopolnjenih 40 let pokojninske dobe zvišal pokojnine moških za skoraj 11 odstotkov, medtem ko bi pri ženskah te ostale enake kot zdaj, v primerjavi s predvideno odmero po letu 2023 pa bi bile za dobrih pet odstotkov višje.
»Razlika med moškimi in ženskami izhaja iz dejstva, da je odmerni odstotek za moške trenutno precej nižji kot za ženske. Z izenačitvijo odmernega odstotka za oba spola bo pokojnina ob enako dolgi pokojninski dobi in enaki pokojninski osnovi enaka,« pojasnjuje Papež.
Ker imajo ženske trenutno za več kot šest odstotnih točk višji odmerni odstotek, je njihova pokojnina pri dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe ob najnižji pokojninski osnovi višja od pokojnine moških za dobrih 50 evrov (moški prejmejo 480,60, ženske 533,07 evra), pri odmeri od najvišje pokojninske osnove pa celo za več kot 200 evrov (pri moških 1922,41, pri ženskah 2132,28 evrov). Pri tem je seveda treba upoštevati, da ima med moškimi 40 let pokojninske dobe skoraj 60 odstotkov upokojencev, pri ženskah pa le nekaj več kot sedem odstotkov.
Po Papeževi, kot sam pravi, zelo pavšalni oceni bi dvig odmernih odstotkov po končanem prehodnem obdobju na letni ravni povečal sredstva za pokojnine za približno en odstotek. Glede na to, da se odhodki za pokojnine gibljejo okoli pet milijard evrov na letni ravni, bi to pomenilo približno 50 milijonov evrov dodatnih sredstev. Papež ob tem poudarja, da bo višji odmerni odstotek poleg starostne pokojnine vplival tudi na druge prejemke iz pokojninskega (vdovsko, družinsko, predčasno in delno pokojnino) in invalidskega zavarovanja (invalidska pokojnina in vsa nadomestila za invalidnost).
