Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v omenjeni prekrškovni odločbi ugotovila, da je Šircelj s tem, ko se kot član vladne komisije za administrativne zadeve in imenovanja marca 2022 ni izločil iz obravnave in odločanja o točki, na kateri so obravnavali njegovo vlogo za izplačilo denarnega nadomestila za neizkoriščen del letnega dopusta, kršil določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, so sporočili s KPK.
Okrajno sodišče v Ljubljani je njegovo zahtevo za sodno varstvo avgusta 2025 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo, da je prekrškovni organ komisije pravilno ugotovil dejansko stanje, Višje sodišče v Ljubljani pa je februarja 2026 potrdilo izpodbijano sodbo in Šircljevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. S tem je prekrškovni postopek, v katerem je KPK kršitelju izrekla globo v višini 400 evrov, pravnomočno zaključen.
Višje sodišče je v sodbi po navedbah KPK nedvoumno potrdilo, da je bilo v konkretnem primeru podano nasprotje interesov, zaradi česar bi moral nekdanji finančni minister prenehati delo v vladni komisiji za administrativne zadeve in imenovanja oziroma se izločiti iz postopka obravnave gradiva, ki se je nanašalo na njegovo zahtevo, ter o svoji izločitvi in obstoju nasprotja interesov pisno obvestiti predsednika te komisije.
Kot so opozorili v KPK, tega ne spremeni niti okoliščina, da naj bi Šircelj na sporni seji svojo odsotnost opravičil. Glede na vladni poslovnik se namreč v primeru dopisne seje šteje, da član vlade glasuje za sprejem gradiva, razen če se izrecno ne opredeli do gradiva. Na konkretni seji vladne komisije so bili predlagani sklepi potrjeni tako, da nihče od članov ni glasoval, so povzeli v KPK.
Kot so izpostavili, "je dosledno izogibanje nastanku nasprotja interesov pogoj za dobro delovanje pravne države, zaupanje v demokratične institucije ter v transparentnost, enakopravnost in objektivnost odločanja v javnih zadevah in pri razpolaganju z javnimi sredstvi".
KPK je postopek glede odločanja o izplačilih denarnih nadomestil za neizkoriščen letni dopust začela na podlagi leta 2022 prejete prijave. V postopku je zaznala korupcijska tveganja glede delovanja vlade na dopisnih sejah, zato je nanjo naslovila priporočila za bolj transparentno odločanje. Da postopek odločanja na dopisnih sejah, kot je določen v vladnem poslovniku, ni transparenten, se je strinjalo tudi okrajno sodišče.
Komisija je leta 2023 uvedla prekrškovne postopke zoper devet ministrov tedanje vlade. Eden je bil ustavljen, ker ni potrdila kršitve, trije so bili pravnomočno zaključeni konec leta 2023 oziroma v začetku 2024, pet nekdanjih ministrov pa je zoper prekrškovno odločbo vložilo zahtevo za sodno varstvo.
S sodbo višjega sodišča v Šircljevem primeru se je pravnomočno zaključil prvi od teh postopkov. V preostalih štirih postopkih je okrajno sodišče zavzelo različna stališča - v dveh primerih je potrdilo odločbo komisije, v dveh primerih pa je prekršek odpravilo. KPK je zato v dveh primerih že vložila pritožbo na višje sodišče, v enem primeru je to storil kršitelj, v enem primeru pa rok za pritožbo še teče.