Na Hrušici je bilo danes praznično vzdušje: z namenom izboljšanja varnosti in pretočnosti so po petih letih in pol od začetka gradnje na slovenski strani (in po sedmih letih in pol od začetka gradnje na avstrijski strani) odprli drugo cev osemkilometrskega avtocestnega predora Karavanke.
Slovesnost ob odprtju najmodernejšega cestnega predora v naši državi pod okriljem državne službe za avtoceste (Dars) je bila le nekaj dni pred volitvami verjetno še bolj svečana, kot bi bila sicer. Slavnostnim govorcem hvalospevov ob premaganem izzivu ni zmanjkalo niti ob dejstvu, da se je ena največjih infrastrukturnih naložb v zadnjem desetletju v primerjavi s prvotnimi načrti precej podražila, njen zaključek pa se je zavlekel za dobri dve leti.
Spomnimo, da se je gradnja 7864 metrov dolge prve cevi predora začela pred natanko 40 leti (leta 1986), predor pa je bil ob odprtju 1. junija 1991 eden najsodobnejših in najvarnejših, a tudi najbolj obremenjenih tako v Sloveniji kot Evropi. Leta 2005 se je skozi predor Karavanke dnevno v povprečju peljalo okoli 6200 vozil, leta 2023 pa že 13.500 vozil, od tega 1700 tovornih.
Za 171 olimpijskih bazenov izkopanega materiala
»Gre za enega največjih infrastrukturnih dosežkov v Sloveniji v zadnjih letih ter pomemben korak naprej za prometno varnost, mobilnost in mednarodno povezovanje,« je ob svečanem odprtju druge cevi karavanškega predora poudaril predsednik uprave Darsa mag. Andrej Ribič.
Pojasnil je, da je gradnja potekala v zahtevnih geoloških razmerah masiva Karavanke in po najsodobnejših strokovnih standardih: »Projekt je zajemal izkop in stabilizacijo predorske cevi, gradnjo armiranobetonske notranje proge, prečne povezave z varno evakuacijo ter gradnjo sodobnih sistemov prezračevanja, požarne varnosti, videonadzora, telekomunikacijskih in elektroenergetskih sistemov ter naprednega nadzora in vodenja prometa.«
Po besedah Ribiča je bila gradnja krajše slovenske strani vzhodne karavanške cevi, ki skupaj meri 7948 metrov, pri čemer je slovenska stran dolga 3546 metrov, zaradi geoloških značilnosti zahtevnejša od avstrijske. Kot zanimivost je Ribič omenil, da je bila skupna količina izkopanega materiala ocenjena na 428.000 kubičnih metrov, s čimer bi lahko zapolnili 171 olimpijskih bazenov, količina porabljenega betona pa je ocenjena na 195.000 kubičnih metrov oziroma 78 olimpijskih bazenov. Skupna teža jeklenih materialov je, kot je izpostavil šef Darsa, enaka teži Eifflovega stolpa.
Jeseničani si še ne bodo oddahnili
Predor Karavanke je bil sicer že v osnovi načrtovan kot dvocevni predor, a so se najprej odločili za gradnjo le ene cevi. Petintrideset let stara prva cev, v kateri je promet potekal dvosmerno, je bila v zadnjem obdobju zaradi vzdrževalnih del ter izzivov s prezračevanjem in konceptom evakuacije večkrat občasno zaprta, še posebej v času poletne turistične gneče pa so tam na obeh straneh predora nastajali večkilometrski zastoji.
Slovenija in Avstrija sta dogovor o gradnji druge predorske cevi dosegli že leta 2012, takrat pa so v okviru slovenskega in avstrijskega upravljalca avtocest, Darsa in Asfinaga, stekli tudi postopki za pripravo vse potrebne dokumentacije. Evropska unija je pred dvaindvajsetimi leti predpisala nove minimalne varnostne standarde na področju cest, zato se je z dograditvijo karavanškega predora, ki je bila sprva načrtovana do leta 2023, še bolj mudilo.
Gradbena dela na drugi cevi karavanškega predora je na slovenski strani izvajal turški gradbinec Cengiz, zaradi podražitve materialov pa se je cena s prvotnih 98,6 milijona evrov z aneksi povišala na skoraj 115 milijonov evrov brez davka na dodano vrednost.
Po sredinem slavnostnem odprtju bo promet v novo sodobno cev preusmerjen v petek, temu pa bo sledila sanacija stare dotrajane cevi, ki je potrebna temeljite obnove. Na slovenski strani jo bodo po pogodbi za 82,5 milijona evrov brez davka izvedli konzorcij družb Kolektor CPG, Gorenjska gradbena družba in Kolektor Koling. Po izvedbi gradbenih del bodo v stari cevi namestili novo elektrostrojno opremo, obe cevi pa bosta v polni uporabi predvidoma leta 2029.
Jeseničani in vsi drugi potniki na poti v Avstrijo si torej letos poleti še ne bodo oddahnili od prometnih kolapsov, dobra novica pa je, da bodo po zaključku del oziroma hkratnem odprtju obeh cevi predora uredili tudi državno cesto skozi Jesenice.