Skrbnik heliporta UKC Ljubljana Martin Penko Šajn je povedal, da je dron prvič preletel parkirani helikopter na ploščadi, drugič pa se je pojavil, ko je helikopter po koncu intervencije vzletal. Po njegovih besedah je dron takrat letel v bližini repnega rotorja, opazil pa ga je tehnik letalec iz helikopterske posadke. Ta je o dogodku nemudoma obvestil dežurnega gasilca-reševalca na heliportu.
Po varno zaključenem vzletu so o dronu opozorili tudi naslednji prihajajoči helikopter, nato pa prek številke 113 obvestili policijo ter dežurnega nadzornika službe za korporativno varnost in skrbnika heliporta. Dogodek so prijavili tudi Agenciji za civilno letalstvo, in sicer naslednje dopoldne. Po navedbah Penka Šajna je šlo po oceni tehnika za dron srednje velikosti, torej za brezpilotni zrakoplov, težji od 250 gramov. Storilca za zdaj niso našli.
Resen incident
Stotnik Matija Zupančič iz 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske je opozoril, da dron za helikoptersko posadko predstavlja resen incident. Njegova prisotnost lahko pomeni prekinitev pristanka ali vzleta. To podaljša čas prevoza, kar je še posebej resen problem, ko je na krovu pacient. Še večje tveganje predstavlja morebiten trk z dronom, saj bi lahko povzročil poškodbe ali vibracije in tudi odpoved repnega rotorja.
"V fazi pristanka na samem kliničnem centru pričakujemo, da imamo varen zračni prostor," je dejal Zupančič. Ob tem je opozoril tudi na uporabo laserjev, s katerimi je mogoče zaslepiti pilota. Posledice morebitnega incidenta po njegovih besedah ne bi ogrozile le posadke in pacienta, temveč tudi ljudi na tleh.
Vzpostavili bodo pasivno zaščito
V Službi za korporativno varnost UKC Ljubljana na problematiko dronov opozarjajo že dlje časa. Boštjan Trpin je povedal, da so se o njej že usklajevali s pristojnimi ministrstvi, vse zadnje incidente pa so prijavili Agenciji za civilno letalstvo, ministrstvoma za obrambo in zdravje ter policiji. V prihodnjih tednih nameravajo vzpostaviti testno pasivno protidronsko zaščito, ki bo omogočala zaznavo lokacije drona in njegovega operaterja ter s tem pristojnim organom olajšala ukrepanje.
Letalski nadzornik Agencije za civilno letalstvo Peter Čičerov je pojasnil, da so leti z brezpilotnimi zrakoplovi na območju heliporta dovoljeni le ob izpolnjevanju določenih pogojev. Za letenje v odprti kategoriji sta med drugim potrebna registracija operatorja in usposobljenost pilota na daljavo, poleg tega pa dovoljenje heliporta in soglasja lastnikov zemljišč. Dovoljeni so brezpilotni zrakoplovi do 1200 gramov, letenje pa je dovoljeno podnevi. Operater mora let tudi najaviti Agenciji za civilno letalstvo.
Druga možnost je letenje v posebni kategoriji, kjer veljajo strožji varnostni postopki, pri čemer je še vedno potrebno dovoljenje heliporta UKC Ljubljana. Pravila so objavljena na spletnih straneh agencije, območje heliporta pa je vključeno v državno evidenco geografskih območij z opredeljenimi pravili za letenje z brezpilotnimi zrakoplovi.
Za kršitve so predvidene globe, ki za posameznika znašajo do 1000 evrov, za organizacijo pa do 2500 evrov, odvisno od vrste prekrška, je povedal Čičerov.
Sestrelitev drona je nevarna
Penko Šajn je dodal, da je heliport UKC Ljubljana v geografski coni s polmerom ene navtične milje. V njej mora dovoljenje za letenje izdati heliport. Prav tako mora biti obveščen o vsakem vzletu ter zaključku dela z dronom. Trenutno UKC zaradi pomanjkanja sistema za pasivno zaznavo dronov lahko računa predvsem na vizualno zaznavo, a naj bi se to, kot rečeno, spremenilo.
Trpin je medtem pojasnil, da bo načrtovana zaščita namenjena zaznavi in lociranju dronov, ne pa njihovemu fizičnemu onesposabljanju. Elektronsko onemogočanje delovanja drona bi namreč lahko povzročilo njegov padec na gosto poseljeno območje, zato takšen ukrep na območju UKC Ljubljana trenutno ni predviden. "Verjetno ne bi želeli ogrožati življenj zaradi slik?" je še pripomnil Trpin.