Predstavniki ministrstev, izobraževalnih ustanov in drugih partnerskih organizacij so na predstavitvi letošnjega projekta, ki jo je gostila Zadružna zveza Slovenije, poudarili pomen lokalno pridelane hrane, zdravih prehranskih navad in ohranjanja slovenske kulinarične dediščine. Gostitelj dogodka je bil predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič.
Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga sestavljajo kruh, maslo, med, mleko in jabolko, je že vrsto let priložnost, da predvsem najmlajše spomnimo, od kod prihaja hrana in koliko truda je potrebnega za njeno pridelavo. Letos želijo organizatorji narediti še korak dlje in spodbuditi, da bi slovenska živila pogosteje vključili tudi v malice, kosila in večerje.
Skoraj polovica enajstletnikov ne zajtrkuje vsak dan
Da je ozaveščanje o pomenu zdrave prehrane še kako potrebno, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Med šolskim tednom skoraj polovica enajstletnikov ne zajtrkuje vsak dan, z vstopom v najstniška leta pa se prehranske navade še poslabšujejo. Raziskave kažejo tudi, da sadje in zelenjavo vsakodnevno uživa le nekaj več kot tretjina mladostnikov, starih od 11 do 17 let.
Na ministrstvu za zdravje opozarjajo, da zgolj ozaveščanje ni dovolj. Pomembno vlogo imajo družina, šola in okolje, v katerem otroci odraščajo. Starši naj bi bili zgled, otroke vključevali v pripravo obrokov in si vzeli čas za skupno prehranjevanje. »Pomembno je, da si vzamemo čas za skupne obroke za družinsko mizo, ne samo zaradi odnosa do hrane, temveč tudi zaradi medsebojnih odnosov,« so poudarili predstavniki NIJZ.
Slovenija ima sicer enega bolje organiziranih sistemov šolske prehrane v Evropi. V osnovnih šolah dnevno pripravijo več kot pol milijona obrokov, vzgojno-izobraževalni zavodi pa za živila letno namenijo več kot 150 milijonov evrov. Prav zato imajo pomembno vlogo tudi pri spodbujanju lokalne pridelave in vključevanju slovenskih živil v jedilnike.
Od domačih kmetij do šolskih krožnikov
Na predstavitvi so posebno pozornost namenili tudi pomenu kratkih dobavnih verig. Lokalno pridelana hrana pomeni krajše prevozne poti, manjšo obremenitev okolja in večjo podporo slovenskim kmetom. Ob tem so opozorili na problem zavržene hrane. Po predstavljenih podatkih je bilo leta 2025 zavrženih približno 150 tisoč ton hrane, od tega 61 tisoč ton še uporabne.
Na ministrstvu za kmetijstvo pripravljajo tudi zakonodajne spremembe, s katerimi želijo povečati delež kakovostne lokalno pridelane hrane v javnih zavodih. Pomembno bo predvsem boljše povezovanje pridelovalcev in javnih ustanov.
Slovenska hrana pa ni pomembna zgolj z vidika zdravja in gospodarstva, temveč tudi kot del kulturne dediščine. Na ministrstvu za kulturo so spomnili, da se številni običaji, povezani s pripravo kruha, potice, žlikrofov in drugih tradicionalnih jedi, ohranjajo prav s prenašanjem znanja med generacijami. »Nesnovno dediščino lahko ohranjamo samo, če jo vsak dan živimo,« so poudarili.
Slovenski zajtrk je lahko tudi nekoliko drugačen
Da slovenski zajtrk ni nujno omejen na kruh, maslo, med in jabolko, sta na dogodku pokazali tudi dijakinji Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, Tara Špinder in Ana Tekavec. Pripravili sta kanapejčke z namazom, suhim sadjem, marelicami, slivami in orehi ter dokazali, da je mogoče tradicionalne sestavine predstaviti tudi na sodobnejši način.
»Orehi so zelo značilni za Slovenijo, a včasih kar pozabimo nanje. Največkrat jih povezujemo z orehovo potico, čeprav jih lahko uporabimo tudi v številnih drugih jedeh,« sta pojasnili.
Na njuni šoli dijaki pripravljajo tudi domače marmelade, pri obrokih pa uporabljajo različno sadje in druge domače sestavine. Dijakinji menita, da bi lahko tradicionalne slovenske jedi pogosteje vključili v vsakodnevno prehrano, predvsem če bi jih nekoliko popestrili in prilagodili okusom mladih. Kot sta poudarili, je včasih dovolj že malo ustvarjalnosti in eksperimentiranja, da iz znanih domačih sestavin nastane nekaj povsem novega.