Leta 2009 so del pristojnosti za nadzor zdravstvene varnosti živil z ministrstva za zdravje prenesli na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), ki hkrati brani interese kmetov in živilske industrije. Ko je računsko sodišče leta 2011 najprej revidiralo uspešnost ministrstva za zdravje pri doseganju ciljev nadzora v zdravstvu in nato še učinkovitost nadzora nad varnostjo živil na kmetijskem ministrstvu, je v revizijskem poročilu med drugim zapisalo: »Ministrstvo za zdravje se ni dovolj zavzelo za to, da bi ohranilo nadzor nad varnostjo vseh živil in je v nasprotju z evropskimi usmeritvami ta nadzor prepustilo MKGP. Kakovostna in varna hrana je bistvena za zdravje ljudi, zato mora biti pod nadzorom neodvisnih institucij.«
Samonadzor nad vnašanjem pesticidov
Revizorji so tudi ocenili, da gre pri prenosu nadzora na MKGP za samokontrolo nad vnašanjem pesticidov in drugih strupov v hrano. »Z vidika prehranske varnosti in zdravstvene zaščite prebivalstva je tveganje veliko. MKGP namreč predpisuje dovoljene količine pesticidov, ki jih v kmetijstvu uporabljajo za zaščito rastlin, po drugi strani določa, na kakšen način se bo izvajal nadzor nad živili. S tem nastajajo možnosti zlorabe takega položaja in skrivanje težav, saj so lahko interesi pridelovalcev hrane nezdružljivi z interesi njihovih uporabnikov,« piše v revizijskem poročilu računskega sodišča.
Ugotovitve se nanašajo na obdobje pred ustanovitvijo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki deluje od 1. januarja 2013 in je organ v sestavi MKGP. Po tistem, ko so revizorji vzeli pod drobnogled nadzor varnosti hrane, so z zdravstvenega inšpektorata na upravo prenesli še del nadzora, zato zdravstvo danes bedi le še nad prehranskimi dopolnili, nad živili za dojenčke in majhne otroke, nad živili za posebne zdravstvene namene in nad prehranskimi nadomestki.
Razmišljali so tudi o neodvisni agenciji
Zadnje prehranske afere kažejo, da je bilo računsko sodišče vizionarsko. Vrhovni državni revizor dr. Miroslav Kranjc odgovarja, da je morebitno navzkrižje interesov mogoče dokazati le s ponovno revizijo, ki pa je (še) niso opravili. Bolj neposredna je dr. Vida Čadonič Špelič, ki je bila med pobudniki ustanovitve uprave za varno hrano in do marca 2015 tudi njena prva generalna direktorica. »Prepričana sem, da je upravo treba osvoboditi politike in navzkrižja interesov, ki je – to se je pri zadnji aferi z mletim mesom jasno pokazalo – na ministrstvu za kmetijstvo tolikšno, da je škodljivo,« je kritična Čadonič-Špeličeva.
Na vprašanje, kako to, da je skoraj ves nadzor nad varnostjo hrane združen v organu v sestavi kmetijskega ministrstva in ne, denimo, v samostojni agenciji, je odvrnila: »Leta 2012 smo se veliko pogovarjali tudi o agenciji, a ker ta ne bi bila neposredna proračunska porabnica, bi utegnila imeti težave s financiranjem, stabilno financiranje pa je pogoj za neodvisno delovanje inšpekcijskih služb. Zato je padla odločitev o ustanovitvi uprave kot organa v sestavi.« Toda zakaj v sestavi kmetijskega in ne zdravstvenega ministrstva? »Ker je bilo takrat več kot 85 odstotkov nadzora varnosti hrane že na MKGP in ker tudi ni bilo resne pobude, da bi bila uprava organ v sestavi ministrstva za zdravje,« poudarja Vida Čadonič Špelič in dodaja, da je bila med tistimi, ki so menili, da bi uprava prej ali slej morala postati neodvisen organ, podrejen neposredno vladi.
Zavajanje potrošnikov in potuha goljufom
To je po njenem zdaj nujno. »Zadnja leta se politika brutalno vmešava v delo neodvisnega inšpekcijskega organa. To je pred leti potrdila tudi afera z medom, ko so inšpektorji rekli, da med čebelarjev, ki so čebele zdravili z nedovoljenimi sredstvi, ni varen, politika pa je sporočila nasprotno – da je varen ves slovenski med. S tem je zavajala potrošnike, dajala potuho goljufom in se brutalno vmešavala v delo inšpekcije. Analizne rezultate lahko namreč poleg uprave za varno hrano komentirata le pooblaščen laboratorij, ki je delal analizo, in znanstvena institucija. Tega ne sme početi noben politik, kaj šele javni uslužbenec ali vodja P- službe. To je nevarno!« poudarja dr. Vida Čadonič Špelič.
