Kot je v predstavitvi svojih prednostnih nalog na seji upravnega odbora povedala Nahtigalova, je vlada velik del ukrepov iz programa Made in Slovenia 2035 vključila v koalicijsko pogodbo. Želi si, da bo začrtano koalicijsko pogodbo v tem mandatu tudi udejanjila, so sporočili iz zbornice.
Zavzela se je za več povezovanja, spremljanja rezultatov in vztrajnega dialoga z odločevalci s ciljem, da se program uresniči na najpomembnejših področjih. Med njimi je izpostavila davke, digitalizacijo, kadre, energetiko in internacionalizacijo.
Kot drugo glavno nalogo je navedla izvajanje nove poslovne strategije GZS, ki odgovarja na vprašanje, kako bo GZS članom prinesla še več vrednosti in jim to znala tudi dokazati.
Svoje delo v novem mandatu želi Nahtigalova graditi na načelih osredotočenosti na dejavnostih GZS, ki imajo še večjo vrednost za člane, a obenem z največjim učinkom za gospodarstvo in prihodnji razvoj Slovenije.
GZS želi še bolj okrepiti z močno mrežo regijskih in panožnih zbornic, kar vključuje tudi samostojne zbornice. Obenem namerava dodatno okrepiti stališča, ki temeljijo na podatkih, analizah in strokovnih argumentih ter izvedbeni doslednosti.
Letošnja javnomnenjska raziskava je po navedbah GZS pokazala, da je zbornica tako v splošni kot poslovni javnosti najbolj prepoznavna gospodarska organizacija v Sloveniji z najvišjim zaupanjem in ugledom.
"Želim, da bo GZS do leta 2030 še močnejša organizacija – bolj povezana, bolj podatkovno podprta, bolj odzivna za člane, bolj prepričljiva za državo in bolj prodorna v javnosti," je poudarila Vesna Nahtigal. "Sprememb ne ustvarjajo posamezniki, temveč povezani ljudje s skupnim ciljem," je dodala.
Nahtigalova, ki ji je upravni odbor nov mandat podelil na predlog predsednika GZS Tiborja Šimonke, je na položaju generalne direktorice GZS od začetka leta 2023. Nasledila je Aleša Cantaruttija.
Upravni odbor GZS je danes obravnaval tudi letošnje poročilo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Kakovost življenja v Sloveniji, ki v ospredje postavlja vprašanja razvojnega zaostanka, produktivnosti, kadrov, vlaganj v znanje, digitalizacijo, inovacije ter oblikovanja stabilnega in podjetjem prijaznega poslovnega okolja.
Kot je poudaril eden od avtorjev poročila Peter Wostner, Slovenija po vlaganjih v informacijsko-komunikacijske tehnologije, organizacijski kapital in usposabljanje zaposlenih z enim najnižjih deležev v EU zaostaja za vsemi, tudi konkurenčnimi skupinami držav.