Koalicijski poslanci so včeraj potrdili končno poročilo komisije DZ, ki je ugotovila, da so bili v času prejšnje vlade Janeza Janše javna sredstva in državni organi uporabljeni za financiranje političnih projektov, pri čemer naj bi se javni denar organizirano in sistematično preusmerjal v strankarske medije in politične strukture. SDS je za financiranje televizije Nova24TV po besedah predsednice komisije Tamare Vonta iz Svobode »mecena« sprva našla na Madžarskem. »Tajkuni iz kroga Viktorja Orbana so sklepali oglaševalske pogodbe z izjemno visokimi zneski, čeprav za takšno oglaševanje ni bilo prav nobene ekonomske podlage,« je dejala Vontova. In dodala, da so računi Madžarov prišli v času tretje vlade Janeza Janše, ko so se v vladi »na vse pretege trudili«, da bi čim večji del slovenskega gospodarstva odprli madžarskemu kapitalu.
Problem obvodnega financiranja
Po Janševem prevzemu oblasti pa so nato po ugotovitvah komisije, popisanih na 500 straneh končnega poročila, mesto Madžarov postopoma začela prevzemati državna podjetja in drugi javni viri. Med ključnimi primeri je pogodba s Telekomom Slovenije, na podlagi katere se je v treh letih v ta sistem financiranja nateklo približno dva milijona evrov. Vodstvo Telekoma pa je takšno pogodbo pred tem zavračalo kot poslovno škodljivo. Izpostavljen je bil tudi primer koncesionarjev za urejanje vodotokov. V letih 2021 in 2022 so se sredstva za urejanje vodotokov več kot podvojila, v istem obdobju pa so ta ista podjetja začela oglaševati v medijih, ki so povezani s SDS. Tudi to oglaševanje po besedah Vontove ni imelo tržne logike.
V primeru NSi pa komisija ugotavlja obvodno financiranje prek Inštituta Janeza Evangelista Kreka. Po besedah Vontove je zlasti skrb vzbujajoče, da so se na račun inštituta stekale donacije podjetij, ki so bila hkrati med največjimi prejemniki javnih sredstev ministrstev pod vplivom NSi, zlasti infrastrukturnega ministrstva – v času, ko ga je vodil aktualni predsednik stranke Jernej Vrtovec. Kazensko vpletenost odgovornih bodo po besedah Vontove preverjali organi pregona. Komisija DZ je še predlagala, da se okrepi nadzor nad financiranjem političnih strank in z njimi povezanih pravnih oseb ter tako prepreči obvodno financiranje strank.
Poslanci SDS in NSi so sicer včeraj sejo obstruirali, kar je v skladu s siceršnjim dogajanjem v tem mandatu, ko govorimo o preiskovalnih komisijah, ki se jih pogosto kritizira, da služijo zgolj obračunavanju med koalicijo in opozicijo ter ne dajo jasnih zaključkov. V preteklih mandatih je sicer delovalo skupno 38 preiskovalnih komisij, pri čemer je končno poročilo spisalo vsega 12 od teh komisij. V tem mandatu je bilo medtem ustanovljenih pet preiskovalnih komisij, kar je povprečno v primerjavi s preteklostjo. Najmanj preiskovalk smo imeli v času Drnovškove oziroma Ropove vlade 2000–2004, in sicer dve. Največ – sedem – pa v času prejšnje Janševe vlade in Pahorjeve vlade 2008–2011.
Učinki vprašljivi, stroški visoki
Poleg preiskovalne komisije Vontove, ki je bila ustanovljena leta 2022, smo imeli še štiri preiskovalne komisije v tem mandatu. In sicer komisijo, ki je na dosedanjih 25 sejah preiskovala nedopustno politično vmešavanje v delo policije. Vodi jo Aleš Rezar, ki mu je opozicija večkrat očitala blokiranje dela komisije, saj med drugim ni zmogel na zaslišanje povabiti premierja Roberta Goloba. V nasprotni smeri letijo kritike v primeru preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji kanala C0, ki jo za »farso« označujejo v Gibanju Svoboda. Vodi jo poslanka SDS Anja Bah Žibert. Komisija je delo začela leta 2023, opravila 49 sej in zaslišala 63 prič.
Med petimi preiskovalnimi komisijami, ki jih je ustanovil v aktualnem sklicu DZ, je tudi komisija o Gen-I, Star Solarju in Gibanju Svoboda, ki je nastala šele na temelju zahteve državnega sveta, pri čemer jo po spletu okoliščin vodi Tomaž Lah iz Gibanja Svoboda. Pri največji koalicijski stranki veliko volje za preiskovanje niso imeli, v nekaj letih so sklicali le šest sej. Preiskovalna komisija o ugotavljanju in oceni dejanskega stanja o primerih domnevno ukradenih otrok pod vodstvom poslanke SDS Alenke Jeraj pa je od leta 2024 do danes opravila 41 sej. Konec februarja sta pediatrinja Lilijana Kornhauser Cerar in upokojeni patolog Boris Židanika kot priči izrazila dvom o odtujevanju otrok iz slovenskih bolnišnic.
In koliko nas stanejo te preiskovalne komisije? Poslanci za delo v preiskovanih komisijah ne prejemajo nobenih dodatkov. »Poslanci so namreč uvrščeni v plačne razrede v skladu z zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in akti državnega zbora, in sicer glede na funkcije in dolžnosti, ki jih opravljajo v poslanskih skupinah in delovnih telesih državnega zbora,« pojasnjujejo v parlamentu. Kaj pa preostali stroški, na primer pogodb z zunanjimi strokovnjaki? Komisija Vontove je pridelala račun za 222.365 evrov, Rezarjeva 128.337 evrov, Bah-Žibertove 181.032 evrov, Lahova 11.540 evrov, Jerajeve pa 91.229 evrov. Skupni stroški so tako do začetka februarja letos za vseh pet preiskovalnih komisij znašali okroglih 634.000 evrov.