Po omejitvi uporabe elektronskih naprav, pravni podlagi za pregled in odvzem osebnih stvari šolarjev v primeru suma posedovanja prepovedanih ali nevarnih predmetov, osveženem pravilniku o ocenjevanju znanja in napredovanju učencev, okrepljeni vzgojni vlogi šole in večji odgovornosti staršev, osveženem postopku imenovanja ravnateljev ter stabilnejšem financiranju sistema vzgoje in izobraževanja med najbolj perečimi težavami v šolskem prostoru ostajata pomanjkanje kadrov in razvrednotenje poklica učitelja. Pomembna velika izziva sta še vedno finančna podhranjenost sistema in njegova birokratska zasičenost. Med najbolj drastičnimi napovedanimi ukrepi strank je krepitev zasebnega šolstva in njegove konkurenčnosti z javnim, med najbolj všečnimi pa so obljube o brezplačnih učbenikih, delovnih zvezkih in šolskih malicah za vse učence.
1. Gibanje svoboda: Državljanska vzgoja v srednji šoli
V največji vladni stranki bi v srednjih šolah uvedli državljansko vzgojo, pri čemer bi bili učni načrti usmerjeni v spodbujanje politične participacije mladih, finančno in funkcionalno pismenost ter medijsko kritiko. Popravili bi zakon o tujcih glede izkazovanja dohodkov za preživljanje med študijem, ki zdaj od tujih študentov zahteva izkaz 5000 evrov gotovine na transakcijskem računu za preživljanje. Odpravili bi izključevanje državne in Zoisove štipendije ter povečali sredstva za gradnjo javnih študentskih domov. Napovedujejo olajšan prehod mladih na trg dela, spodbujanje raziskovalne dejavnosti mladih, dostopnost zdravstvenega varstva na področju duševnega zdravja, ureditev davkov in prispevkov v okviru študentskega dela ter spodbujanje izmenjave znanj med slovenskimi strokovnjaki doma in po svetu ter lažjo vrnitev iz tujine in prehod na slovenski trg dela.
2. Slovenska demokratska stranka: Krepitev konkurence javnega in zasebnega
V največji opozicijski stranski poudarjajo razvijanje nacionalne kulturne identitete in pomen prenavljajočih se učnih načrtov ter napovedujejo bolj raznoliko ponudbo javne šole in konkurenco, javna mreža vzgojno-izobraževalnih ustanov pa naj vključuje vse izvajalce, ki izpolnjujejo enake pogoje, standarde in normative, ne glede na to, ali so državni ali zasebni. V stranki poudarjajo, da je država dolžna varovati otroke in mladostnike pred vsebinami, ki predstavljajo spolno disforijo (neskladje med biološkim spolom in spolno identiteto posameznika oziroma s tem povezano psihološko stisko). Zavzemajo se za visoko stopnjo funkcionalne avtonomije zavodov, v demokratično sooblikovanje šolske politike naj se poleg strokovne javnosti in udeležencev izobraževanja enakovredno vključujejo tudi starši in ustanovitelji. Poudarjajo, da se mora struktura diplomantov s povečanjem deleža naravoslovja in tehnike približati tistim iz visoko razvitih držav Evropske unije ob upoštevanju potreb gospodarstva.
3. Socialni demokrati: Ohranitev javnega šolstva
V SD se zavzemajo za krepitev javnega vzgojno-izobraževalnega sistema in delovanje v smeri brezplačne javne šole za vse, vključno z brezplačnimi delovnimi zvezki, šolskimi pripomočki in potrebščinami ter javnim financiranjem vseh dejavnosti, povezanih s šolskim procesom (šole v naravi). Napovedujejo ukrepe za uvedbo brezplačne šolske prehrane za vse, krepitev strokovne avtonomije in ugleda učiteljskega poklica ter omejevanje pretiranih posegov staršev v strokovne odločitve šol. Posodobili bi sistem napredovanja in razbremenili učitelje administrativnih in birokratskih obremenitev, podprli inkluzijo otrok s posebnimi potrebami ter pripravili nacionalno strategijo za delo z nadarjenimi. Nadgradili bi tudi sistem sofinanciranja šolskih tekmovanj, prenovili model vključevanja in izobraževanja otrok priseljencev in jim zagotovili celovito podporo. V proračunu bi zagotovili stabilno državno financiranje gradnje vrtcev in povečali delež sredstev za izobraževanje iz 4,5 odstotka na 6 odstotkov BDP. Gimnazijske programe bi prenovili s poudarkom na interdisciplinarnih temah, v srednjih šolah pa bi še naprej spremljali uvedbo aktivnega državljanstva.
4. Levica in Vesna: Konec državnega financiranja zasebnih zavodov
Stranki Levica in Vesna v skupnem programu napovedujeta zagotovitev brezplačnih učbenikov in delovnih zvezkov ter kakovostnejši in obširnejši brezplačni program vzgoje in izobraževanja. Ločili bi javno in zasebno šolstvo, saj menita, da država ne sme prevzemati odgovornosti za financiranje zasebnih šol in vrtcev iz javnih sredstev. Ukinili bi prisilno financiranje zasebnih vrtcev s strani občin in se borili proti krčenju sredstev, prekarizaciji zaposlitev in povečanju delovnih obremenitev zaposlenih. Zagotovili bi pripravo nove bele knjige o vzgoji in izobraževanju, ki bi vsebovala temeljito analizo trenutnega stanja in določila smernice razvoja vzgojno-izobraževalnega sistema v naslednjem desetletju. Ukinili bi zasebne študentske servise in prenesli njihove dejavnosti na zavod za zaposlovanje ter odpravili vse šolnine in druge oblike prenašanja finančnih bremen na študente.
5. Demokrati: Proti uporabi mobilnih telefonov
V stranki Demokrati Anžeta Logarja podpirajo obvezno uporabo slovenščine kot maternega jezika v šolah in možnost podaljšanja dodatnih ur slovenščine za otroke priseljencev tudi po drugem letu. Prepovedali uporabo pametnih mobilnih telefonov v osnovni šoli in uvedli programe za dvig bralne pismenosti z uvajanjem različnih delavnic, ki vsebujejo učenje branja. Pripravili bi strategijo za dvig kritičnega razmišljanja v osnovnih in srednjih šolah, v šole uvedli več projektnega dela in vpeljali pravilnike za vzpostavitev jasnega partnerskega odnosa med starši in šolskim osebjem, z jasnimi mejami med vplivom staršev in odgovornostjo učiteljstva ter zaščito avtonomije šole. Učiteljem bi povrnili ugled in veljavo ter zmanjšali birokratske obremenitve. Pripravili bi letni državni načrt vpisa z določitvijo števila gimnazijskih, tehniško‑strokovnih in poklicnih mest po sektorjih ter javno objavili deficitarne poklice, katerim bi namenili višje štipendije.
6. NSi, Fokus, SLS: Podpirajo razvoj zasebnega šolstva
Ob visoki kakovosti javnega šolstva razvoj zasebnega šolstva podpirajo tudi v koaliciji desnega trojčka. Poudarjajo enake možnosti za izobraževanje in pomembnost vloge šole, ki ni zgolj posredovanje znanja učencem, ampak tudi razvijanje njihovih zmožnosti, ustvarjalnosti in odgovornega ravnanja v družini in družbi. Učitelje in učence bi ustrezno opremili z digitalnimi kompetencami, v srednješolskem strokovnem in poklicnem izobraževanju ter na visokošolski ravni pa okrepili povezovanje teorije in prakse. Pred izbiro vrste šolanja bi mlade seznanili z zaposlitvenimi možnostmi, zavzeli pa bi se tudi za obvladanje maternega jezika, znanja vsaj dveh tujih jezikov in vseživljenjsko učenje. Socialno in kulturno prikrajšanim otrokom iz revnih družbenih plasti bi posvetili več pozornosti, prav tako nadarjeni mladini.
7. Drugi: Od brezplačnega vrtca do krepitve šolanja na domu
V Stranki generacij in Zelenih Slovenije bi omejili uporabo pametnih telefonov in socialnih omrežij pri mlajših od 14 let, učitelje opolnomočili z znanjem in orodji o sodobnih izzivih duševnega zdravja otrok in okrepili avtoriteto ravnateljev. V stranki Prerod Vladimirja Prebiliča se zavzemajo za brezplačno izobraževanje v slovenščini od vrtca do univerze. Okrepili bi učiteljski poklic ter šolstvo bolj povezali z znanostjo, gospodarstvom in skupnostjo. Pirati bi uvedli brezplačni vrtec za vse otroke, prepovedali uporabo mobilnih telefonov tudi v srednjih šolah, razen za pedagoške namene, povečali obseg tečajev slovenščine, uvedli tečaj slovenske kulture ter ukinili splošno maturo v trenutni obliki. V Resnici šolanje na domu razumejo kot priložnost za bolj personaliziran, prilagodljiv in celostno usmerjen pristop k izobraževanju, v osnovne šole pa bi uvedli obvezni predmet informatike.
Po več kot 20 letih premiki v pravo smer
Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije:
»V Združenju ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije smo v začetku februarja organizirali javno tribuno, na katero smo povabili predstavnike vseh strank, ki letos kandidirajo na volitvah. Na naše presenečenje se jih je odzvala velika večina, vse pa so izpostavile, kako pomembno je področje javnega izobraževalnega sistema v naši državi. To nas navdaja z upanjem, da se bodo stranke s področjem vzgoje in izobraževanja intenzivno ukvarjale tudi po parlamentarnih volitvah. V združenju opažamo, da se je začelo področje vzgoje in izobraževanja po več kot 20 letih v drugi polovici mandata te vlade končno premikati v pravo smer. Potem ko je šolsko ministrstvo nehal voditi dr. Slavko Gaber in je naš sektor izgubljal vlogo in pomen, zdaj končno čutimo, da ponovno prihajamo na zemljevide odločevalcev, in si želimo, da bi to ostalo. To, da smo dosegli, da je v zakonu zapisan predpisan delež bruto družbenega proizvoda, ki je namenjen za naše področje, da se je začelo urejati področje statusa ravnatelja in da se šolam podeljuje večja avtonomija, je zgolj začetek, ki se ne sme končati z letošnjim marcem. Verjamemo, da bo vlada tudi v naslednjem časovnem obdobju poskrbela, da se avtonomija šol še nadgradi, torej da se šola vrne učencem in učiteljem, staršem vrne odgovornost, ki jim pripada, ter uredi status ravnateljev in pomočnikov ravnateljev v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Treba bi bilo urediti še vrsto drugih področij, tudi področje otrok s posebnimi potrebami oziroma šol s prilagojenim programom. Zelo si želimo, da se nadaljuje trend vlaganj države v vzgojo in izobraževanje, ki se je začel in je dober. Če bomo zavozili javno šolstvo, se bo začel sistem sesuvati in bodo lahko samo še pripadniki elite deležni najboljših znanj, medtem ko tisti, ki živijo v ekonomsko slabih razmerah in nimajo izobraženih staršev ali intelektualne podpore, brez dobre javne šole ne bodo mogli napredovati. Če hočemo ostati butična država in ne država na repu, moramo torej še naprej vlagati v vzgojo in izobraževanje, ki je temelj za razvoj potencialov otrok. V družbi se je treba tudi dogovoriti, kaj sploh hočemo od javnega šolstva – ne glede na menjave vlad. V šolah namreč potrebujemo stabilnost in jasno vizijo, ki bo daljša od enega mandata, saj je znano, da se, če se kompas prehitro vrti, ljudje izgubimo.«
Brez jasnih zagotovil in pojasnil
Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ:
»Po prvih razpravah se vidi, da je izobraževanje v Sloveniji po 30 letih na prelomni točki, ki bo odločala o tem, kam gremo. Lahko gremo tudi navzdol in v nepravo smer, a tega politične stranke ne vidijo kot enega bistvenih problemov za prihodnje desetletje razvoja v naši državi. Kaj bomo storili z izobraževalnim sistemom in kako bomo omogočili, da bi Slovenija kot majhna država, kjer je vsak državljan še toliko bolj dragocen, imela kakovostno izobraževanje za vse, ni jasno. Zelo skrbijo napovedi, da naj bi se ob javnem izobraževanju sprostilo zasebno izobraževanje. Naj poudarim, da je javno izobraževanje v Sloveniji še vedno – kljub prvim znakom poslabševanja trenda, kar kažejo zadnje mednarodne primerjave znanj in padec bralne pismenosti – zelo kakovostno in ima še vedno večinsko podporo prebivalstva. Nekatere stranke so vseeno začele napovedovati večjo konkurenčnost med javnim in zasebnim izobraževanjem, ki pa je na tem področju sploh ni, saj pride do segregacije. Šole namreč niso podjetja, zato je ta izziv izrazito skrb zbujajoč. Skrbi tudi logika noja oziroma tiščanje glav predstavnikov strank v pesek. Mnogi se namreč strinjajo, da je treba ustrezno financirati javno izobraževanje, hkrati pa ne poznajo odgovora, kako bomo zavarovali sredstva zanj, če bomo v državi, kot je bilo napovedano, velik del javnih sredstev premaknili v obrambo in oboroževanje. Odgovorov glede tega ni, hkrati pa nekatere stranke, recimo SDS in NSi, napovedujejo znižanje davkov, pri čemer se mora vsak, ki mu je do kakovostnega izobraževanja, takoj prijeti za žep. Tudi glede tega namreč omenjeni stranki ne znata povedati, kje bosta vzeli sredstva. Obstaja torej precejšnje tveganje, da bo položaj vzgoje in izobraževanja zaradi premika javnih sredstev v smer obrambe in oboroževanja in zniževanja davkov ogrožen. Gre za izjemno aktualno vprašanje, zato me ne preseneča, da glede tega jasnih zagotovil, da se to ne bo zgodilo, stranke nimajo.«