Raziskava Slovenski kulturno-ustvarjalni delavci 2024/25, ki jo je nedavno predstavila raziskovalna ekipa pri zavodu Poligon, je odprla novo poglavje razumevanja razmer, v katerih delajo ustvarjalke in ustvarjalci v kulturi in kreativnih industrijah. Študija je zajela pet področij, od kakovosti življenja in dela do zadovoljstva s kulturno politiko ter javnim servisom, samopodobe delavcev ali perspektiv za prihodnost. »Na prvi vtis se zdi, da se stanje izboljšuje, vendar podroben pogled pokaže, da mnogi delavci in delavke v sektorju še vedno živijo zelo slabo,« povzema Eva Matjaž, programska vodja Poligona; poleg nje avtorstvo raziskave podpisujejo še Irena Ograjenšek, Luka Piškorič in Polona Černič. Študija sicer odpravlja nekatere mite, kot je recimo tisti, da so kulturni delavci in delavke večinoma prisesani na javni denar. Kar 53 odstotkov poslovnih subjektov v sektorju namreč v lanskem letu ni prejelo prav nikakršnega javnega financiranja, za skorajda polovico teh, ki so ga, pa so razpisna sredstva pomenila le manjši delež vseh prihodkov. Manj spodbudni so izsledki, da zaradi svojega težavnega položaja kar tri četrtine kulturnih delavk in delavcev razmišlja o odhodu iz sektorja: 26 odstotkov pogosto, 43 odstotkov pa vsaj občasno. Delež teh, ki si želijo manj negotovih in finančno obetavnejših poklicnih poti na drugih področjih, je skozi zadnja leta še narasel, tudi v primerjavi s kriznim obdobjem med epidemijo kovida – veliko pa jih je v tem času sektor že zapustilo.
Upokojenci
Novi predvolilni bonbončki za upokojence
