Po raziskavi Mediane, ki je bila izvedena v juniju, bo pri naših južnih sosedih počitnikovalo 53 odstotkov Slovencev, v domovini bo ostalo 16 odstotkov anketirancev, pet odstotkov se jih odpravlja v Grčijo, štiri v Italijo, trije odstotki v Črno goro, dva v Španijo in en odstotek v Albanijo.
Največ dopustnikov bo izbralo zasebne sobe ali apartmaje (41 odstotkov) in hotele (28 odstotkov), precej manj pa se jih bo odpravilo v kamp. Če je še lani kampiralo kar 15 odstotkov Slovencev, jih letos to namerava le osem odstotkov. Štirje odstotki bodo dopust preživeli na vikendih, šest pa pri prijateljih ali sorodnikih.
Dopusti bodo letos nekoliko daljši. Lani si je le do štiri dni dopusta privoščilo 12 odstotkov vprašanih, letos bo takšnih pol manj. Po drugi strani se povečuje delež daljših dopustov – več kot deset nočitev si je lani privoščila četrtina vprašanih, letos jih to namerava 29 odstotkov vprašanih.
Cene na Hrvaškem so šle v nebo
Čeprav ostaja Hrvaška zaradi bližine, jezika, dobre prometne povezanosti in navad slovenskih gostov še naprej daleč najbolj priljubljena destinacija, pa primerjava stroškov kaže, da že nekaj let ni več med cenovno najugodnejšimi izbirami. Uvedba evra, visoka inflacija in velik turistični obisk so povzročili občutno rast cen nastanitev, hrane in gostinskih storitev.
Po podatkih hrvaškega statističnega urada so se cene v hrvaškem turizmu med letoma 2015 in 2024 zvišale za približno 70 odstotkov. Rast se je po pandemiji še pospešila, ko se je povpraševanje po potovanjih močno povečalo, dodatno prelomnico pa je pomenila uvedba evra januarja 2023.
Štiričlanska družina, ki za sedem dni najame apartma srednjega razreda, bo zanj na Hrvaškem odštela okoli 1050 evrov, hrana iz trgovine, ki je v krajih ob morju v primerjavi s Slovenijo dražja za 10 do 30 odstotkov, jih bo stala okoli 260 evrov, restavracije in pijača približno 550 evrov, izleti, plaže in druge aktivnosti pa okoli 250 evrov. Z gorivom, cestninami in parkiranjem to znese približno 2250 do 2330 evrov.
Dopustovanje na slovenski obali ali v gorskih turističnih krajih je nekoliko cenejše od Hrvaške. Apartma za štiri osebe stane okoli 980 evrov na teden, nekoliko nižje pa so tudi cene hrane in pijače. Ker so stroški prevoza bistveno manjši, znaša skupni strošek približno 2000 evrov.
Najcenejši sta Albanija in Črna gora
Črna gora ostaja ena cenovno najbolj dostopnih destinacij na Mediteranu. Apartmaji so občutno cenejši, gostinske storitve pa za približno četrtino ugodnejše kot na Hrvaškem. Nižje so cene v trgovinah, v primerjavi s Slovenijo so nižje za 15 do 25 odstotkov, manj je treba odšteti tudi za turistične znamenitosti. Celoten tedenski dopust štiričlanske družine skupaj s prevozom znaša približno 1800 evrov.
Še cenejša je Albanija. Apartma srednjega razreda je mogoče najeti že za okoli 560 evrov na teden, kosilo v restavraciji pa pogosto stane več kot pol manj od primerljivega obroka na Hrvaškem. Tudi cene pijače, trgovin in turističnih storitev sodijo med najnižje v Evropi. Cene v trgovinah so približno 30 do 40 odstotkov nižje kot v Sloveniji. Sedemdnevni dopust štiričlanske družine skupaj s prevozom stane približno 1500 do 1650 evrov, kar je tudi do 800 evrov manj kot primerljiv dopust na Hrvaškem.
Marsikateri slovenski turist pričakuje, da bo Italija dražja od Hrvaške, vendar to ne drži vedno. V severnem Jadranu so cene nastanitev primerljive s Slovenijo, nekatere prehranske izdelke in gostinske storitve pa je mogoče dobiti celo nekoliko ceneje. V trgovinah so testenine, vino in kava pogosto cenejši kot v Sloveniji, drugi izdelki pa so primerljivi. Za sedemdnevni družinski dopust je treba odšteti približno 2150 evrov.
Če iščemo dobro razmerje med kakovostjo in ceno, potem je prava izbira Grčija. Nastanitve so pogosto cenejše kot na Hrvaškem. Tradicionalne taverne ponujajo kakovostno hrano po zmernih cenah, cene v trgovinah pa so podobne ali nekoliko nižje kot v Sloveniji. Apartma za štiričlansko družino je mogoče dobiti za okoli 840 evrov na teden. Ob potovanju z avtomobilom skupni stroški zaradi dolge poti narastejo na približno 2200 do 2400 evrov. Ob ugodnih letalskih vozovnicah pa je lahko grški dopust v celoti cenejši od hrvaškega.
Podobno velja za Španijo. Čeprav so cene nastanitev in hrane v Španiji primerljive s Slovenijo ali Italijo, je potovanje z avtomobilom zelo drago zaradi dolge razdalje, goriva in cestnin. Zato večina turistov izbere letalski prevoz. Ob ugodnih letalskih vozovnicah je lahko skupni strošek dopusta primerljiv s Hrvaško.
Euronews, ki je analiziral lanske cene namestitev in restavracij v Sredozemlju, ugotavlja, da je bivanje za turiste najcenejše na Portugalskem, sledita Turčija in Španija. Zlato sredino je dosegla Grčija, za njo je Hrvaška. Dražje hotele in restavracije imajo medtem le Italijani in Francozi. Tudi glede cen hrane je Hrvaška med dražjimi. Višje cene je Eurostat zabeležil v Franciji, Grčiji in Italiji, nižje kot na Hrvaškem pa na Portugalskem, v Španiji in Turčiji.
Mrvaljevič: Hrvaška je in bo ostala najbolj priljubljena destinacija
Da Slovenci kljub vse višjim cenam in ne najboljši ponudbi še naprej izberejo Hrvaško, je več razlogov: Hrvaška je blizu, do večine obmorskih krajev se je mogoče pripeljati v nekaj urah. Veliko družin ima priljubljene kraje, kamor se vračajo že desetletja, nekateri imajo celo lastne apartmaje ali počitniške hiše. Pomembna dejavnika sta tudi sorodnost jezika in občutek varnosti.
»Hrvaška je in bo med Slovenci ostala najbolj priljubljena destinacija za dopust. Na Hrvaškem ima namreč nepremičnine 110.000 Slovencev, kar pomeni, da jih v lastnih objektih lahko biva kar pol milijona, k temu je treba prišteti še prijatelje in znance. Poleg teh številni tradicionalno hodijo v kampe, v katerih se srečujejo stalne družbe in odraščajo cele generacije. Ne smemo pozabiti niti, da je hrvaščina za Slovence najbolj govorjen tuji jezik,« pojasnjuje Mišo Mrvaljević, generalni sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije (ZTAS).
Po drugi strani pa, kot dodaja, zlasti med mladimi naraščajo obiski Grčije, Turčije in drugih mediteranskih destinacij. »Mlajše generacije niso toliko povezane s Hrvaško, obenem pa si znajo izračunati, da je na dopust ceneje in hitreje priti z letalom,« pravi. Med novimi turističnimi trendi izpostavlja vse več zanimanja za letalske prevoze in diverzifikacijo dopustov. »Tritedenskih dopustov na eni lokaciji praktično ni več. Večina se odloča za dvoje počitnic, ki trajajo po en teden, ob tem pa oddihu namenijo tudi kakšen podaljšani vikend,« ugotavlja Mrvaljevič.