V okviru monitoringa, ki omogoča pridobitev zanesljivih podatkov o stopnji onesnaženosti tal, različnih spremembah kakovosti tal ter predvidenih posledicah različne rabe tal, so na Arsu vzorčenje opravili na 15 mestih, od tega na 13 industrijskih in nadveh opuščenih industrijskih območjih. Na osnovi tega so ugotovili, da tla na vzorčenih lokacijah niso bistveno onesnažena.
Med onesnaževali sicer najbolj prevladujejo anorganska onesnaževala, predvsem težke kovine, kot so arzen, kadmij, baker, nikelj, svinec, krom, cink in srebro, medtem ko organska onesnaževala predstavljajo manjši problem.
Največ preseganj zakonsko predpisanih mejnih vrednoti glede na uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi, v kateri so opredeljene nevarne snovi, katerih vrednosti se morajo spremljati v tleh, so zaznali na tleh z opuščeno industrijsko rabo, najmanj pa na tleh z industrijsko rabo.
"Glede na dobljene meritve je razvidno, da je zaradi načina rabe zemljišč prisoten vpliv človekove dejavnosti v tleh, na kar so ponekod nakazovala tudi premešana tla z vključenimi umetnimi primesmi," so pojasnili na Arsu.
Na lokacijah v Celju in Idriji so v zgornjih slojih tal ugotovili preseganja kritičnih imisijskih vrednosti pri arzenu, kadmiju, kromu, bakru, svincu, cinku in živem srebru.
Kot so opozorili, so povišane koncentracije onesnaževal v tleh posledica človekove dejavnosti, predvsem industrijskih dejavnosti in neustreznih okoljskih praks v preteklosti.
Na vzorčnem mestu Ilirska Bistrica so medtem zaznali preseganja opozorilne imisijske vrednosti pri niklju. Na podlagi pridobljenih rezultatov analiz na Arsu ocenjujejo, da so povišane koncentracije niklja v tleh povezane z vplivom matične podlage, saj vrednosti z globino naraščajo.
Na lokacijah Šempeter v Savinjski dolini, Ljubljana Litostroj, Kranj, Podnart in Trebnje pa so bile presežene mejne imisijske vrednosti pri kadmiju, cinku in fluoridih.
Poleg predpisanih analiz so bile v okviru monitoringa kakovosti tal v letu 2025 prvič izvedene tudi analize dodatnih parametrov, povezanih s sodobnimi onesnaževali v tleh, kot so per- in polifluoroalkilne spojine (PFAS), cianid, šestvalentni krom in tetrakloroeten (PCE).
"Glede na industrijsko rabo tal so bile pričakovane višje koncentracije sodobnih onesnaževal v tleh, vendar so bile izmerjene koncentracije kljub temu nizke ter pod vsemi primerljivimi mednarodnimi standardi kakovosti tal. Na nekaterih lokacijah so bile koncentracije dodatnih parametrov sodobnih onesnaževal v tleh celo pod mejo določljivosti," so pojasnili na Arsu.
Monitoring je sicer zajemal lokacije v Celju, Šempetru v Savinjski dolini, Podnartu, Ladji pri Medvodah, Ljubljani pri Litostroju in v Mostah, Kranju, Ilirski Bistrici, Zrečah, Trebnjem, Mariboru, Murski Soboti, Krškem – Vrbina, Idriji in na Zgornjem Brniku.