Večina aktualnih županov mestnih občin je v prednosti

Po državnozborskih volitvah se pozornost volilk in volilcev že usmerja na jesenske lokalne volitve, na katerih bomo 15. novembra v prvem krogu poleg članov občinskih svetov volili tudi 212 županj in županov ter s tem sporočili, kdo je izpolnil pričakovanja in uresničil obljube, kar je prav na lokalni ravni mogoče hitro preveriti. Čeprav bo večina imen kandidatk in kandidatov znana v začetku jeseni, so nekateri že najavili kandidaturo. Novega mandata si želijo skoraj vsi aktualni župani 12 mestnih občin.

Nova koalicija je skušala s hitro spremembo zakona o lokalnih volitvah sicer doseči, da tokrat ne bi mogli več glasovati državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji (skupno dobrih 100.000 ljudi), kar bi, vsaj v določenih občinah, lahko vplivalo na izid, čeprav predlagatelji tega seveda niso uradno navedli kot razlog za spremembe. Zaradi vložitve pobude za razpis zakonodajnega referenduma je poskus za zdaj spodletel, saj se do odločitve na referendumu uveljavitev zakona zadrži.

Da je bil takšen ukrep uperjen predvsem proti njemu, je komentiral ljubljanski župan Zoran Janković, čigar vnovična zmaga je tokrat prvič po 20 letih – ne glede na glasove tujcev – vprašljiva. Toda če se v največjem mestu obeta zanimiv spopad, o čemer pišemo v sosednjem članku, je za zdaj še bolj zatišno v drugem največjem mestu, Mariboru, kjer pa je pričakovati veliko kandidatur.

Arsenovič še molči, izzivalec že aktiven

Mariborski župan Saša Arsenovič se še ni odločil, ali se bo potegoval za nov županski mandat, a za zdaj ne kaže, da bi razmišljal o spremembi, čeprav mu nedavne kriminalistične preiskave in očitki o domnevni korupciji niso v prid. Na zadnjih dvoje volitvah se je v drugem krogu pomeril s Francem Kanglerjem, ki je takrat nastopil s svojo listo, a ga lokalna politika ne zanima več, saj je postal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo. Kdo naj bi bili tokrat mariborski kandidati desnih strank (SDS oziroma NSi ali trojčka), še ni jasno.

Gibanje Svoboda se je nazadnje v Mariboru opeklo s tretjeuvrščenim Vojkom Flisom, generalnim direktorjem UKC Maribor, nato pa je stopilo v koalicijo z Arsenovičem.

Je pa kandidaturo že napovedal prepoznavni Mariborčan Bor Greiner, dolgoletni radijski voditelj in nekdanji odgovorni urednik Radia City, ki stavi na družbena omrežja in bi utegnil biti najresnejši Arsenovičev izzivalec. Omenja se direktorja agencije za varstvo konkurence Andreja Matvoza. V tekmo se podajajo tudi Igor Jurišič (Stranke mladih – Zeleni Evrope), Matej Vodopivec (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti) in nekdanji vodja Viol Roman Križnjak, ki je na državnozborskih volitvah nastopil kot kandidat Resnice. Svojega kandidata bi utegnili imeti tudi Demokrati, pri katerih je ena vidnejših osebnosti umetniški direktor Borštnikovega srečanja Aleš Novak.

Se v Celju vrača Šrot?

Na Ptuju imena izzivalcev ali izzivalk aktualne županje Nuške Gajšek (SD), ki bo vnovič kandidirala, še niso uradno znana. Po neuradnih informacijah utegne kandidirati nekdanja dolgoletna direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, zdravnica, sicer vodja svetniške skupine Gibanja Svoboda Metka Petek Uhan.

V Celju bi se po nekaterih informacijah v boj za županski položaj utegnil znova podati prejšnji dolgoletni vidni župan SLS Bojan Šrot (po novem član SDS), ki ga je pred štirimi leti premagal mladi Matija Kovač, ki je nastopil kot neodvisni kandidat, Levica, katere član je bil, pa je njegovo kandidaturo politično podprla. Kovač je medtem izstopil iz Levice, na volitve pa se namerava s podporniki podati kot nosilec Liste Matije Kovača z ambicijo doseči največ glasov, saj verjame, da so »v tem mandatu postavili dobre temelje za razvoj Celja«.

Zanimivo ime SDS v Velenju

V Velenju, tradicionalno eni najmočnejših trdnjav SD, je kandidaturo potrdil dosedanji župan Peter Dermol (SD), saj da želi nadaljevati začete razvojne projekte in voditi Velenje skozi obdobje pomembnih razvojnih sprememb ter prestrukturiranja Šaleške doline. Na zadnjih volitvah je prepričljivo zmagal že v prvem krogu in tudi tokrat velja za favorita, kljub temu pa drugi krog ni izključen. SDS bo namreč nastopila z lokalno široko prepoznavnim kandidatom Nejcem Pačnikom, znanim harmonikarjem, dvakratnim svetovnim prvakom v igranju na diatonično harmoniko in glasbenim učiteljem, ki ima realne možnosti za utrditev SDS v mestnem svetu. Tudi v Murski Soboti je bil zadnje tri mandate župan iz vrst SD. Pred štirimi leti v drugem krogu izvoljeni Damjan Anželj bo vnovič kandidiral, saj želi nadaljevati zastavljeno delo, a bi tekmo lahko zaostril skupni (desnosredinski) lokalno prepoznavni kandidat, ki pa še ni znan.

V Slovenj Gradcu priljubljeni Tilen Klugler za zdaj še nima protikandidata. Za izrazitega favorita prav tako velja novomeški župan Gregor Macedoni, ki je vnovično kandidaturo s konkretnimi razvojnimi projekti napovedal že februarja. Njegova odločitev pa je, kot nam je povedal, temeljila »na dejstvu, da je Mestna občina Novo mesto v zadnjih treh mandatih z načrtnim in finančno odgovornim pristopom okrepila svoj položaj med razvojno najbolj prodornimi občinami v Sloveniji«.

Tudi župan Krškega Janez Kerin, ki je na čelu občine zadnja štiri leta, spada med župane z dobrim izhodiščem za nov mandat.

Na Obali vrnitev Borisa Popoviča?

V zahodnem delu države bo pestro zlasti na Obali. Koprski župan Aleš Bržan, ki je na zadnjih volitvah nastopil s svojo listo in s podporo Gibanja Svoboda že v prvem krogu premagal Borisa Popoviča (pred osmimi leti pa v drugem krogu), dokončne odločitve še ni sporočil, a o kandidaturi resno razmišlja. In jo bo verjetno ponovil. Zanj je po nekaterih ocenah lahko dobra novica nedavni dramatični prevzem koprske SD, ki se je kadrovsko premešal, ne pa nujno tudi okrepil. Za zdaj koprska levica prepričljivega protikandidata še ni predstavila, ga pa napoveduje. V Kopru se sicer omenja tudi ime Nika Popoviča, sina Borisa Popoviča. Kandidat desnice oziroma SDS bo predvidoma radijec Jure Colja, štrene bo mešal tudi Zmago Jelinčič.

Boris Popovič naj bi tokrat poskusil v Izoli, kjer je v igri še več znanih imen. Kandidiral naj bi dosedanji podžupan, sicer nekdanji uspešen jadralec in olimpijec Vasilij Žbogar, omenjajo se tudi poslanec Gibanja Svobode Robert Janev, nogometaš Anton Žlogar - Tonči in televizijski voditelj Boštjan Klun.

V Piranu pa možnosti, da bi izzvala aktualnega župana Andreja Koreniko, ni izključila poslanka SD, sicer Pirančanka Meira Hot. »Veliko ljudi me nagovarja, tudi znotraj članstva stranke, vendar je trenutno še vse odprto, saj poteka evidentiranje kandidatov in končne odločitve še ni,« je povedala za Dnevnik. Med obalnimi župani pa se od županske funkcije poslavlja prvi in doslej edini župan naše najmlajše, ankaranske občine Gregor Strmčnik, ki ne bo več kandidiral.

Matej Arčon: Ne bom kandidiral

Nekaj negotovosti je tudi v Novi Gorici, kjer je kot kandidat Gibanja Svoboda, tudi na krilih njenega takratnega uspeha, pred štirimi leti že v prvem krogu zmagal Samo Turel. Odločitve o vnovični kandidaturi še ni sprejel. Če bo ponovno kandidiral, lahko zopet računa na podporo Gibanja Svoboda, a bo njegovo izhodišče slabše, saj bo svoj davek očitno terjal projekt Evropske prestolnice kulture (EPK) GO! 2025. Nekateri mu zamerijo, da je na ta račun preveč zapostavil podeželje, pa tudi gospodarstvo, zaradi poskusa reorganizacije Kulturnega doma Nova Gorica in bodočega upravljanja dediščine EPK pod njegovim okriljem pa je civilna iniciativa Vsi smo kulturni dom ravno ta teden vložila pobudo za razpis naknadnega referenduma v zvezi s spornim odlokom.

V javnosti so se medtem pojavile govorice, da naj bi v volilno tekmo v Novi Gorici zato ponovno vstopil nekdanji župan Matej Arčon, aktualni poslanec Gibanja Svoboda, v prejšnjem mandatu pa minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. »Ne vem, od kod so prišle te informacije, je pa res, da me zdaj vsi sprašujejo in tudi nagovarjajo na to temo, toda zanesljivo ne bom kandidiral,« nam je povedal Arčon.

Za zdaj prepoznavnejšega kandidata, ki bi lahko segel po boljšem rezultatu, v Novi Gorici nima niti desnica. Za Levico pa naj bi kandiral nekdanji državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan.

Se bo pa na Goriškem od županske funkcije poslovil eden od »večnih županov«, župan Brd Franc Mužič, ki je občino vodil od ustanovitve leta 1994. Med absolutnimi rekorderji po županskem stažu je tudi Franc Čebulj, župan Cerkelj na Gorenjskem, ki pa se, kot je potrdil za N1, namerava potegovati še za deveti mandat.

V Kranju boj znotraj nekdanjega zavezništva

V Kranju izziv za aktualnega župana Matjaža Rakovca, ki je vnovično kandidaturo napovedal že pred časom, ne bo kakšen opozicijski kandidat, temveč človek iz njegovega kroga, ki se je z njim politično razšel, in sicer Janez Černe, do lani Rakovčev podžupan in nekdanji predsednik kranjske SD. Po nekaterih ocenah bi bil prav Černe lahko edini resnejši Rakovčev protikandidat, saj lahko nagovori volilce, ki niso zadovoljni z Rakovcem, a ne bi volili SDS ali desnega kandidata. Kljub temu Rakovec ostaja v prednosti, bodo pa za razplet prvega kroga pomembni tudi kandidati SDS in drugi, ki pa še niso znani. Rakovec pravi, da posebne kampanje ne načrtuje. »Po osmih letih na čelu občine me ljudje dobro poznajo, zato menim, da je najpomembnejše ostati med njimi, jih poslušati, jim pomagati. To je pravzaprav najboljša kampanja. Kampanja je nadaljevanje mojega dela in uresničevanje obljub.«