Okoljski pregled Slovenije 2026, ki ga je spisala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), vsebuje nekaj – s slovenske perspektive – kontroverznih priporočil v prid zmanjšanju prometnih emisij toplogrednih plinov in drugih onesnaževal. Med drugim bi bilo smiselno ukiniti avtocestno vinjeto in zaračunavati po prevoženem kilometru, OECD svetuje tudi postopno ukinitev nadomestila potnih stroškov in kilometrine.
Poročilo vsebuje 43 priporočil, ki naj bi Sloveniji pomagala izboljšati okoljsko uspešnost, s posebnim poudarkom na podnebnih spremembah in onesnaževanju zraka. Kaj OECD priporoča v okviru energetske politike Slovenije?
Razsipno blaženje visokih cen energije
Slovenija v obdobju 2021–2027 velik delež evropskih sredstev namenja zelenim ukrepom, s prednostjo na posodabljanju železnic in obvladovanju poplavne ogroženosti. Že leta 2010 pa so začeli znatno upadati prihodki iz okoljskih davkov zaradi znižanj trošarin na gorivo, poleg tega je v obdobju 2022–2023 začasno ukinila zaračunavanje ogljičnega davka. Ta ukrep je ponovno uvedla letos.
Slovenija je sočasno uvedla različne ukrepe za blažitev posledic visokih cen energije. »Vendar so bili ti ukrepi dragi, nezadostno ciljno usmerjeni, nekateri so omejevali spodbude za nizkoogljične naložbe,« je nezadovoljna OECD. »Ker doseganje podnebnih ciljev zahteva višje cene ogljika, bi morala Slovenija bolje ciljno usmeriti podporo energetsko revnim gospodinjstvom in se izogibati ukrepom za podporo cenam energije.«
Za blažitev posledic visokih cen energije je Slovenija v preteklosti sprejemala različne ukrepe. V obdobju 2022–2023 je zanje namenila sredstva v višini treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). »Vendar ti ukrepi niso bili dovolj usmerjeni v najbolj ranljive skupine,« kritizira OECD. Ukrepi vlade Roberta Goloba, med drugim davčne olajšave na energijo ter zamejitev cen električne energije in plina, so poleg tega omejili spodbude za varčevanje z energijo in naložbe v nizkoogljične tehnologije. »Z okoljskega in fiskalnega vidika bi bolj usmerjena podpora ohranila cenovni signal, hkrati pa bi pomagala tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo,« so prepričani v organizaciji.
Leta 2024 je bilo v Sloveniji energetsko revnih sedem odstotkov gospodinjstev, kar je manj kot leta 2014, ko je ta delež znašal enajst odstotkov. V skladu z veljavnim državnim načrtom bi moral delež energetsko revnih gospodinjstev do leta 2030 pasti na 3,8 do 4,6 odstotka. Vendar dosedanji napredek ne dosega pričakovanj, je že lani ugotavljalo okoljsko ministrstvo. OECD zagovarja vzpostavitev dolgoročnega financiranja in podporne strukture za pomoč energetsko revnim gospodinjstvom, »pri čemer se je treba izogibati ukrepom podpore cenam energije«.
OECD bi poganjala vetrne projekte, Janševi jih ustavljajo
Slovenski energetski sektor mora, skratka, pospešiti prehod na nizkoogljičen, podnebno odporen sistem. Obnovljivi viri energije zdaj predstavljajo 43 odstotkov proizvodnje električne energije, njihov delež zaostaja za sosednjimi državami in povprečjem EU-27. Če želi do leta 2030 doseči cilj 55-odstotnega deleža obnovljivih virov v proizvodnji električne energije, bi morala Slovenija pospešiti uvajanje sončne in vetrne energije in odpraviti ozka grla v omrežju. Uvajanje obnovljivih virov energije se je namreč v zadnjih letih upočasnilo, minimalno je predvsem uvajanje vetrne energije – z le tremi delujočimi vetrnimi turbinami – je nezadovoljna mednarodna organizacija.
Pospeška ne kaže pričakovati pod sedanjo vlado Janeza Janše. Ta je namreč v koalicijsko pogodbo zapisala, da vetrne energije ne uvršča med »racionalne obnovljive vire«.
Nazaj k poročilu OECD. »Slovenija si ciljno prizadeva opustiti premog do leta 2033, kar je pozneje kot večina držav EU, a prej kot države z višjim deležem premoga, kot je Nemčija,« izpostavlja OECD in izrecno opominja, da je bila gradnja bloka šest Termoelektrarne Šoštanj napaka, ki bi se ji dalo pravočasno izogniti, če bi se predhodno opravila robustnejša in celovitejša analiza stroškov in koristi. »Te izkušnje ponujajo pomembna spoznanja za prihodnje odločitve o velikih energetskih naložbah,« piše OECD.
Za subvencioniranje premoga dvakrat več kot za obnovljive vire
Leta 2024 sprejeti zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga določa, da bo TEŠ javno službo dobavitelja toplotne energije opravljal do 30. aprila 2027. Za to bo dobil več kot 403 milijone evrov sredstev. Februarja letos sprejeti zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije, ki je težak več kot 282 milijonov evrov, določa, da se morajo vlaganja v sistem daljinskega ogrevanja Šaleške doline izvesti najpozneje do leta 2030. Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje je vreden več kot 1,13 milijarde evrov in predvideva, da se bo premog nehal kopati leta 2033, nakar naj bi sledilo postopno zapiranje premogovnika do leta 2045.
V OECD pogrešajo jasno in pregledno časovnico, kaj se bo zgodilo po aprilu prihodnje leto, ko se izteče rok v zakonu, ki je TEŠ formalno preoblikoval v toplarno. Slovenijo sočasno kritizira, ker vztraja pri vse dražjem subvencioniranju proizvodnje elektrike in toplote s sežiganjem premoga ter preusmerja javna sredstva stran od čistejših alternativ.
»Letni stroški subvencij v višini približno 200 milijonov evrov so dvakrat višji od letnega financiranja obnovljivih virov energije in znašajo več kot 21.000 evrov na neposredno delovno mesto v panogi,« je izračunala OECD. Pospešitev opuščanja premoga bi sprostila sredstva za naložbe v infrastrukturo za podporo alternativnim gospodarskim priložnostim premogovne regije. Koalicijska pogodba Janševe vlade zdaj napoveduje »ponovno preučitev rokov za uporabo premoga pri zagotavljanju stabilne energetske oskrbe države«.
Pri JEK 2 bo ključno zaupanje javnosti
Kaj pa gradnja drugega bloka krške nuklearke (JEK 2)? To alternativno možnost je treba skrbno oceniti, je previdna OECD. »Pregledno posvetovanje z javnostjo ter temeljita ocena usklajenosti med jedrsko naložbo in podnebnimi cilji Slovenije, cenovno dostopnostjo in prožnostjo omrežja so ključni za spodbujanje zaupanja javnosti in investitorjev.«
OECD opominja na pravno in finančno negotovost izvedbe projekta JEK 2. »Nedavni evropski jedrski projekti so se soočali s prekoračitvami stroškov in zamudami, kar vzbuja skrb glede zmožnosti elektrarne za doseganje srednje- in dolgoročnih podnebnih ciljev Slovenije,« je zapisala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Treba bo pripraviti celovito analizo stroškov in koristi projekta ter energetskih scenarijev, vključno s prispevkom elektrarne k nacionalnemu cilju neto ničelnih izpustov.
Kot svarilo OECD izpostavlja jedrsko elektrarno Mochovce 3 na Slovaškem. Začetni proračun je znašal 2,8 milijarde evrov, končni stroški projekta so se nazadnje povzpeli na 6,2 milijarde evrov. Elektrarna je začela obratovati leta 2023, enajst let po prvotno začrtanem roku.
Če se pri izračunu cene izvedbe projekta JEK 2 upoštevajo stroški financiranja in prihodnja inflacija, naj bi gradnja elektrarne s 1100-megavatnim reaktorjem po tekočih cenah znašala 14,8 milijarde evrov. Gradnja elektrarne s 1650-megavatnim reaktorjem, vključno s stroški financiranja, naj bi v tekočih cenah stala 21,8 milijarde evrov, so izračunali v Gen energiji.
