Nova raziskava Eurobarometra je potrdila pomemben vpliv pretiranega časa, ki ga mladi preživijo pred zasloni in na družbenih omrežjih, na njihovo duševno in telesno zdravje. Raziskava kaže, da mladi Evropejci v povprečju na spletu preživijo štiri ure in pol na dan med šolskimi dnevi in dobrih šest ur na dan ob koncih tedna. Ob tem je več kot 14 odstotkov mladih v EU dejalo, da v povprečju pred zasloni preživijo več kot deset ur na dan.
Vsak tretji zaradi družbenih omrežij v stresu
V Sloveniji je 42 odstotkov mladostnikov navedlo, da pred zasloni po lastni oceni preživijo preveč časa, medtem ko jih je 48 odstotkov mnenja, da pred zasloni preživijo ravno dovolj časa.
Na vprašanje, ali družbena omrežja pozitivno ali negativno vplivajo na njihovo počutje, je 26 odstotkov mladih v Sloveniji odgovorilo, da nanje vplivajo zelo pozitivno, 32 odstotkov pa dokaj pozitivno. To je krepko več od povprečja v EU, kjer je le 16 odstotkov sodelujočih v raziskavi odgovorilo, da družbena omrežja nanje vplivajo zelo pozitivno, sedem odstotkov pa, da dokaj pozitivno.
Raziskava Eurobarometra ugotavlja, da mladi kot glavne vzroke za pozitiven vpliv družbenih omrežij navajajo občutek povezanosti z drugimi (70 odstotkov), zabavo (57 odstotkov) ter stik s prijatelji in družino (53 odstotkov).
Hkrati pa je skoraj vsak tretji mladostnik ocenil, da je zaradi družbenih omrežij v stresu, se počuti žalostnega ali socialno izključenega. Na to najpogosteje vplivajo sovražni govor, promocija nezdravih izdelkov in pritiski glede tega, kako smo videti ali kaj kupujemo.
Sodelovalo 1000 slovenskih otrok
V raziskavi, ki je bila izvedena v prvi polovici aprila, je sodelovalo več kot 26.000 mladih od 13. do 18. leta starosti iz držav članic EU, iz Slovenije pa nekaj več kot 1000.
Rezultate raziskave Eurobarometra so predstavili po današnjem tretjem in zadnjem srečanju strokovnega panela za varnost otrok na spletu, ki bo predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen 13. julija predstavil priporočila o tem, kako dodatno okrepiti okvir EU za zaščito mladoletnikov na spletu.
"Družbena omrežja lahko povezujejo in navdihujejo. Ko pa eden izmed treh mladih pravi, da se zaradi njih počuti žalostnega ali izključenega, ne moremo prezreti vpliva na njihovo duševno zdravje in dobro počutje. In ko se četrtina naših mladih sooča s problematičnimi spletnimi vsebinami – od sovražnega govora do nepričakovanega nasilja –, je to jasen znak, da je čas za spremembe," je ob tem dejala von der Leynova, so še sporočili iz Bruslja.