Na vprašanje, ali bi sodni sistem v svoji državi glede neodvisnosti sodišč in sodnikov ocenili kot zelo dober, dober, slab ali zelo slab, je sedem odstotkov Slovencev označilo odgovor "zelo dober", še skoraj polovica (49 odstotkov) pa "dober", kaže raziskava Eurobarometer.
S tem je neodvisnost sodstva pozitivno ocenilo 55 odstotkov vprašanih v Sloveniji, ki se je s tem zelo približala povprečju v EU pri 54 odstotkih.
Najnižjo stopnjo zaupanja v neodvisnost sodstva med članicami EU so izkazali prebivalci Poljske, Hrvaške in Bolgarije, najvišjo pa Finci, Avstrijci in Danci.
Na Finskem je neodvisnost sodišč in sodnikov pozitivno ocenilo 89 odstotkov vprašanih, na Poljskem pa le 24, medtem ko je 70 odstotkov Poljakov menilo, da je stanje na tem področju slabo ali zelo slabo.
Največ sodelujočih v raziskavi na ravni celotne EU je ob tem menilo, da k njihovi oceni neodvisnosti sodstva največ prispeva položaj in družbeni status sodnikov, kar v zadostni meri zagotavlja njihovo neodvisnost.
V raziskavi so sodelovali tudi prebivalci štirih držav kandidatk za vstop v EU - Albanije, Srbije, Severne Makedonije in Črne gore. V vseh je bila stopnja zaupanja v neodvisnost sodstva nižja od povprečja EU, pri čemer se mu je Albanija najbolj približala s 47 odstotki. V Srbiji je pozitivno mnenje glede neodvisnosti sodišč podalo 30 odstotkov vprašanih, v Severni Makedoniji 28, v Črni gori pa 26 odstotkov.
Z enim od vprašanj so v raziskavi preverili tudi, ali bi prebivalci EU s sodišči raje komunicirali prek elektronske ali klasične pošte. V povprečju so bili odgovori na ravni EU med obema možnostma približno izenačeni, tudi v Sloveniji je elektronska pošta z 48 odstotki le za dve odstotni točki prehitela klasično.
