Simbioza Mobiln@ je v petih letih obiskala več kot 550 krajev po Sloveniji in v različne oblike digitalnega opismenjevanja vključila več kot 11.600 ljudi. Svojo pot je začela leta 2021 z idejo, da digitalnega znanja ne bi bilo treba iskati v učilnicah, temveč bi učilnica prišla do ljudi. Posebej se osredotoča na starejše v ruralnih in težje dostopnih okoljih, kjer je dostop do izobraževanja pogosto slabši.
V petih letih so se v okviru projekta zvrstila usposabljanja in individualna svetovanja, pri katerih so se udeleženci učili uporabe pametnih telefonov, računalnikov in spletnih storitev. Med konkretnimi primeri, ki jih izpostavljajo izvajalci, so prvi videoklici, uporaba aplikacije zVEM, varnejše opravljanje spletnih storitev ter lažji dostop do informacij.
Potreba po takšni podpori ostaja velika. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2025 brez digitalnih veščin 35 odstotkov prebivalcev, starih od 65 do 74 let, med prebivalci, starimi od 75 do 89 let, pa 66 odstotkov. Pomanjkanje digitalnih znanj lahko pomeni tudi težji dostop do zdravstvenih, upravnih, bančnih in drugih storitev, ki so vse pogosteje dostopne prek spleta.
Digitalno znanje za večjo samostojnost
»Ko smo leta 2021 učilnico postavili na štiri kolesa, smo želeli preseči tradicionalne okvire izobraževanja in znanje pripeljati neposredno do ljudi. Pet let pozneje vidimo, da se digitalno opolnomočenje pokaže predvsem v tem, kaj človek z znanjem lahko naredi sam: pride do informacij, uredi vsakodnevno opravilo, varneje uporablja spletne storitve ali ostane povezan z bližnjimi. Prvih pet let je pokazalo, da koncept deluje. Zdaj želimo njegov doseg v Sloveniji še povečati in znanje približati še več ljudem,« je ob obletnici povedala Ana Pleško, direktorica in soustanoviteljica Simbioze.
Na jubilejnem dogodku sta o pomenu dostopnega digitalnega izobraževanja spregovorili tudi Zdenka Jan, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, in Brigita Gorjup, direktorica Ljudske univerze Velenje. Janova je poudarila, da starejši ne bi smeli biti tisti, ki se morajo nenehno prilagajati hitremu razvoju tehnologije. »Ni naloga starejših, da se prilagodijo vsaki novi tehnologiji kar čez noč. Naloga družbe je, da tehnologijo prilagodi človeku. In prav zato potrebujemo ljudi, ki znajo tehnologijo približati človeku, ne pa človeka prestrašiti s tehnologijo,« je dejala.
V pogovoru Zgodbe s poti Simbioze Mobiln@ so vodja projekta Gorazd Garafol ter lokalni koordinatorji in udeleženci predstavili izkušnje s terena, pri tem pa izpostavili predvsem pomen osebnega pristopa, zaupanja ter sodelovanja z društvi in drugimi lokalnimi organizacijami. Obenem je bilo mogoče tudi slišati, da želi Simbioza projekt v prihodnjih letih še razširiti. Med področji, ki bodo zaradi vse večje digitalizacije zahtevala dodatno podporo, so digitalna identiteta, e-zdravje, digitalna zdravstvena pismenost, spletno in mobilno bančništvo, umetna inteligenca ter prepoznavanje in preprečevanje spletnih prevar. x vl