V Svobodi menijo, da bo v primeru sprejetja novele zakona o tujcih še večji primanjkljaj kadra v dolgotrajni oskrbi, pristojno ministrstvo pa je dejalo, da bo položaj boljši zaradi zadnjih ukrepov.
Varuh je v poročilu za lani, ki ga je na današnji seji odbora predstavil namestnik varuhinje človekovih pravic Miha Horvat, podal 57 novih priporočil. Obravnaval je skoraj 6500 zadev, med njimi približno 3700 pisnih pobud ter skoraj 2800 osebnih in telefonskih pogovorov. Rešil je skoraj 3000 pobud in na 21 vsebinskih področjih v 203 utemeljenih pobudah o zatrjevanih kršitvah človekovih pravic ugotovil 238 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugih nepravilnosti.
Varuh je najpogosteje ugotovil kršitev načela dobrega upravljanja, sledile so kršitve enakosti pred zakonom, pravice do socialne varnosti ter načela pravne in socialne države, nato pa neupravičeno zavlačevanje postopkov in kršitve pravice do zdravstvenega varstva, pravic invalidov in pravice do enakega varstva pravic.
"Slovenija ima sorazmerno dobro razvit sistem pravnega varstva človekovih pravic, prepogosto pa se zapleta pri njihovem dejanskem uresničevanju," je bil kritičen Horvat. Težave so po njegovem pojasnilu torej denimo predolgi postopki, kadrovska podhranjenost, nedostopnost storitev in slabo sodelovanje med organi.
Kot primer za razkorak med zapisanimi pravicami in njihovim izvajanjem v praksi je omenil področje dolgotrajne oskrbe. Odločanje o vlogah za dolgotrajno oskrbo traja dolgo, centri za socialno delo so kadrovsko in tehnično nepripravljeni, očitno je pomanjkanje kadra, hkrati pa Varuh pogreša enoten informacijski sistem.
Na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve so se odzvali s pojasnilom, da so nekatere ukrepe že sprejeli. Tako so denimo 1. oktobra začeli veljati interventni ukrepi pri dolgotrajni oskrbi, ki izenačujejo plačilo za dom starejših med obravnavanimi po zakonih o socialnem varstvu in o dolgotrajni oskrbi. Zaposlenim v dolgotrajni oskrbi pa prinašajo dodatek k plači. Ta je bil prvič izplačan pri plači za oktober, je povedal državni sekretar na ministrstvu Andrej Štesl.
Glede informacijskega sistema po njegovih navedbah potekajo pogovori. Izrazil je upanje, da bodo v prihodnjih mesecih naredili korak naprej. V povezavi z ugotovitvami na invalidskem področju pa se je strinjal, da je treba izboljševati pogoje za čim bolj samostojno življenje invalidov. K temu si bodo prizadevali tudi z ukrepi v prihodnje, je napovedal.
V poslanski razpravi se je Jana Gržinič iz SDS strinjala, da morajo biti storitve in socialni prejemki dostopni. Vendar je hkrati ugotavljala, da je veliko socialnih transferjev tudi neupravičenih. To se je po njenih besedah izkazalo denimo pri obravnavi predloga sprememb proračuna za leto 2027, ki ga je odbor DZ za finance obravnaval v soboto, je spomnila. To po njeni oceni "ni dobro", tako da bi morali morda izboljšati evidence, je ocenila.
Poslanka Svobode Tereza Novak je bila medtem kritična do ravnanja vlade. Če bo sprejeta novela zakona o tujcih, bo prihod potrebnega kadra iz tujine za delo v dolgotrajni oskrbi še bolj otežen, je menila. Poleg tega želi vlada s spremembami proračuna za leto 2027 kar za 333 milijonov evrov znižati sredstva za transferje posameznikom in gospodinjstvom, tako da bo problemov kvečjemu več, ne manj, je razočarana. A Štesl je pri tem zagotovil, da predlagane spremembe proračuna nikomur ne jemljejo nobene pravice. "Če bo realizacija drugačna od predvidevanj, bo država zagotovila dodatna sredstva," je ponovil stališče vlade.
Predsednik odbora Aleksander Gungl iz trojčka NSi, SLS in Fokus je med Varuhovimi ugotovitvami še posebej izpostavil navedbe glede varovanih oddelkov. Po Varuhovi oceni so ti namreč prezasedeni, ponekod celo bolj kot pred določenimi ukrepi v drugi polovici leta 2025. Tak položaj posega v dostojanstvo in varnost nameščenih oseb, obremenjuje zaposlene in otežuje ustrezno individualizirano obravnavo. Varuh zato pričakuje kombinacijo takojšnjih razbremenilnih ukrepov in dolgoročnih sistemskih rešitev. Gungl je pozval k rešitvi tega vprašanja, ki ga spremljajo tudi institucije v tujini.