Varuh med tveganji za kršenje človekovih pravic vidi kršitev pravice do osebnega dostojanstva in varnosti. Posamezniki so zaradi dolgotrajnega odločanja o pravicah namreč brez nujno potrebne pomoči, kar lahko ogroža njihovo zdravje in osnovno integriteto, je zapisal Varuh.
S tem je po njegovem opozorilu povezana kršitev pravice do socialne varnosti, saj sistem v praksi ne zagotavlja učinkovitega in pravočasnega dostopa do pravic.
Prav tako je kršeno načelo enakosti pred zakonom, ker so osebe v primerljivem položaju obravnavane neenako. Takšna neenaka obravnava je denimo glede na čas vstopa v sistem, glede na pravno podlago bivanja ali pripadnost neki skupini. Pri tem Varuh kot primer navaja osebe v posebnih socialnovarstvenih zavodih ali upokojence iz tujine.
Zaradi takšnega razlikovanja se po njegovem opozorilu ne krši le slovenska ustava, ampak tudi nekateri drugi mednarodni dokumenti, tako konvencija o pravicah invalidov, evropska konvencija o človekovih pravicah in evropska socialna listina.
Na podlagi zaznanih pomanjkljivosti je ministrstvu za solidarno prihodnost priporočil, naj zagotovi pravočasno odločanje o pravicah z ustreznimi tehničnimi in kadrovskimi pogoji ter učinkovitim spremljanjem potreb in zmogljivosti sistema. Tako bi preprečili čakalne vrste in zagotovili enako obravnavo vseh upravičencev.
Poleg tega naj ministrstvo uredi položaj posameznikov v posebnih socialnovarstvenih zavodih, ki priznanih pravic ne morejo uporabljati v praksi. Odpraviti pa bi moralo tudi finančne neenakosti pri plačilu institucionalnega varstva glede na pravno podlago namestitve.
Nenazadnje naj ministrstvo posebno pozornost nameni izboljšanju kadrovskih razmer z ustreznimi spodbudami, ustrezno pa naj uredi tudi vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe za upokojence iz tujine, ki živijo v Sloveniji, je še priporočil Varuh.
Ministrstvo je v odzivu pojasnilo nekatere ukrepe, ki jih že izvaja, kar pri Varuhu pozdravljajo.
Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je v pogovoru za STA v začetku maja dejala, da bodo pri Varuhu v primeru neodzivnosti ministrstva preučili druge možnosti. Med temi je tudi presoja zakona na ustavnem sodišču. A trenutno je večji problem kot sama normativna ureditev izjemno počasno izvajanje zakona, je ocenila.
V javnosti je bil v zadnjih mesecih še zlasti izpostavljen dvotirni sistem pri oskrbi v domovih za starejše, ko stanovalec brez rešene vloge za dolgotrajno oskrbo plačuje za več sto evrov višjo mesečno položnico kot njegov sostanovalec s primerljivimi potrebami, ki že ima odločbo o dolgotrajni oskrbi.
V Levici in Vesni so zato 22. maja v DZ vložili predlog zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi, s katerim želijo stanovalcem v domovih, ki so bili v dom sprejeti po 1. decembru 2025 in so obravnavani po zakonu o socialnem varstvu, omogočiti vključitev v dolgotrajno oskrbo po zakonu o dolgotrajni oskrbi.
Vloženi predlog želi odpraviti neenakosti med stanovalci v domovih na podoben način, kot so v Levici in Vesni ter Svobodi želeli že s predlogom, ki je bil v DZ v prvi obravnavi 24. aprila. Vendar je DZ ocenil, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Med očitki je bilo slišati, da je preveč parcialen.