Slab teden dni po izvolitvi Slovenije za nestalno članico varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (OZN) je državni vrh še enkrat proslavil 153 dobljenih glasov in se ozrl v prihodnost, v načrte glede tega, kaj vse državo čaka do prevzema mesta nestalne članice, ki ga bo Slovenija od začetka leta 2024 zasedala vse do konca leta 2025. Vnovično slavje je imelo tako notranjepolitično konotacijo – skupen nastop treh glavnih nosilcev zunanje politike (manjkala je le še Urška Klakočar Zupančič) je projiciral sporočilo enotnosti v zunanji politiki – kot tudi zunanjepolitično – skupen nastop je predstavljal prvo sporočilo mednarodni skupnosti, kaj lahko od Slovenije za podkvasto mizo varnostnega sveta pričakuje.
V priprave akcijskega načrta
Ena izmed prvih nalog državnega aparata bo sprejetje akcijskega načrta za nestalno članstvo Slovenije. Ta bo po pojasnilih predsednika vlade Roberta Goloba vseboval tako organizacijsko shemo dela za obdobje nestalnega članstva kot tudi kadrovsko popolnitev ekipe za obdobje članstva v varnostnem svetu (število članov ekipe na stalni misiji Slovenije pri OZN naj bi povečali za sedem mest na skupaj 20 oseb). Njegov pomemben element bo vzpostavitev sistema odzivanja na mednarodna dogajanja, saj bo Slovenija morala odločitve glede svojih stališč v najpomembnejšem organu OZN sprejemati hitro.
Akcijski načrt bo vseboval tudi podrobnejšo opredelitev prioritet Slovenije v varnostnem svetu. Prav te bo v koordinaciji s slovenskim političnim vrhom in civilno sfero dorekla posebna koordinacijska ekipa na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), je napovedala zunanja ministrica Tanja Fajon. »Slovenija se postavlja na svetovni zemljevid,« je dejala Fajonova, ki je ponovno poudarila, da je 150 stikov z državami opravila sama. Po ocenah predsednice Nataše Pirc Musar bodo pomembne teme slovenske diplomacije v tem času ostale vodna diplomacija, podnebne spremembe, vojna v Ukrajini in rekonstrukcija OZN, katere krč je po ocenah predsednice pokazala prav vojna v Ukrajini.
Po Bruslju nameravajo slovenski glas širiti v New Yorku
»Poskrbeli bomo, da bo naš glas v New Yorku slišan,« je napovedal samozavesten predsednik vlade Golob, ki je prej ocenjeval, da se v zadnjem letu, torej odkar vlado vodi tričlanska levosredinska koalicija, glas Slovenije sliši tudi v Bruslju. Imel je tudi konkretno zamisel, kje bi lahko bila Slovenija še posebej koristna. Med prednostnimi nalogami, ki bi se jih Slovenija utegnila lotiti med članstvom, je tvorno prispevanje k vzpostavljanju miru v Ukrajini. Pozitivna plat Slovenije v zvezi s takim udejstvovanjem je namreč po Golobovih ocenah navezanost Slovenije na slovanski svet. »Lahko prispevamo k temu, da se konflikt čim prej zaključi in da se Ukrajina čim prej obnovi,« je ocenil premier.
Vsi trije osrednji nosilci slovenske zunanje politike so izrazili prepričanje, da bo Slovenija veliki odgovornosti članstva v varnostnem svetu uspešno kos. Predsednica države je ob tem posebej izpostavila željo, da bi skupaj s predsednikom vlade in zunanjo ministrico ostali tako enotni, kot so bili ob slovenski kandidaturi za nestalno članico. Sama namerava med slovenskim članstvom pomagati, kolikor se bo dalo, a je ob njenih izjavah tudi jasno, da se ne namerava postavljati v ospredje. »Gre za vladni projekt,« je nedvoumna predsednica.
Že od oktobra bo Slovenija opazovalka varnostnega sveta, kar je zadnja faza pred prevzemom članstva za podkvasto mizo v stekleni palači ob Vzhodni reki. Eden izmed vrhuncev slovenskega članstva bo prihodnjo jesen med letnim plenarnim zasedanjem generalne skupščine OZN – rotirajoče enomesečno predsedstvo varnostnega sveta bo namreč takrat pripadlo prav Sloveniji.
Ne bodo pozabili na Balkan
Odločno je predsednica države nakazala, da bo Slovenija v varnostnem svetu delovala avtonomno, kar je bil sicer eden izmed najpomembnejših dejavnikov odločanja pri mnogih državah OZN glede podpore slovenski kandidaturi. »Ne bomo zastopnik EU in Nata, temveč bomo gledali na to, kaj je pomembno za ves svet,« je zatrdila Pirc-Musarjeva. Na to povezovalno vlogo je opozorila tudi zunanja ministrica: »Marsikdo vidi Slovenijo kot močno povezovalko, ki bo znala združevati različne interese.«
Tako Golob kot Fajonova sta še enkrat povedala, da ju je visoka podpora 153 držav presenetila, hkrati pa odraža trdo delo v času kandidacijskega postopka. »Slovenija je spet prepoznana kot tvorni subjekt na mednarodnem prizorišču, kot nekdo, ki pomaga probleme reševati, ne pa jih ustvarjati,« je dejal Golob. Pristavil je, da je našo državo podprl ves svet, ne zgolj ZDA in Evropska unija, ker verjame v miroljubno, tvorno in solidarnostno slovensko zunanjo politiko. Veliko podpore – tako Fajonova – so Sloveniji namenile tudi afriške države. Prav na celino s 54 glasovi v generalni skupščini OZN je bil sicer usmerjen velik del diplomatskih aktivnosti v minulih mesecih.
Vendar pa slovenska diplomacija v času svojega članstva v varnostnem svetu ne bo pozabila na Zahodni Balkan, kar je sicer tudi ena izmed zunanjepolitičnih prioritet Slovenije. »Znotraj varnostnega sveta bo pomembno spremljati razmere na Zahodnem Balkanu,« je poudarila Pirc-Musarjeva, ki se ta teden odpravlja na obisk v Severno Makedonijo in Srbijo, kmalu pa še na Kosovo. »Mi bomo prva točka za zagovarjanje miru in varnosti na tem območju, kar bo velika odgovornost,« je še menila Fajonova.
