»Doživite najdaljšo smuko od vrha Mariborskega Pohorja do mesta Maribor v Sloveniji!« na družbenih omrežjih vabi Visit Pohorje. Upravnik smučišč, občinsko podjetje Marprom, bo namreč do sobote zagnal vse vlečnice ob progah z vrha Pohorja na Bellevueju do Snežnega stadiona v dolini. Bela zima je na Štajerskem povzročila pravcati naval na domači hrib. Med počitnicami so ob koncu tedna našteli rekordnih 14.000 obiskovalcev.
V številnih smučarskih centrih v Alpah letošnja pošiljka naravnega snega ni zakrila spoznanja, da podnebne spremembe vse bolj otežujejo in dražijo zimski turizem. Smučišče Postalm v avstrijskem Salzkammergutu, ki leži na nadmorski višini med 1160 in 1450 metri, bo letos po 57 letih delovanja obratovalo zadnjič. Novo vodno dovoljenje namreč ne zagotavlja več zadostnih količin vode za zasneževanje vseh prog.
Veliki centri naj subvencionirajo manjša smučišča
Gospodarno poslovanje je s tem postalo nemogoče, je za televizijo ORF pojasnil Linus Pilar, generalni direktor podjetja Winterpark Postalm. Lokalno turistično združenje Wolfgangsee se še ni predalo; upa na sprejetje politične rešitve, po kateri bi velika avstrijska smučišča v prihodnje subvencionirala manjša.
V marsikaterem alpskem zimskem letovišču je za takšne rešitve že prepozno. Po ocenah geografa Pierr-Alexandra Metrala z Univerze v Grenoblu se je od sedemdesetih let prejšnjega stoletja zaprlo približno 180 manjših francoskih smučišč – ne le zaradi podnebnih sprememb, temveč tudi zaradi slabega upravljanja in nezmožnosti konkuriranja večjim centrom. Z zaprtjem smučišč imamo izkušnje tudi v Sloveniji: najbolj znan primer je Kanin, ki leta 2023 ni pridobil podaljšanja dovoljenja za staro kabinsko žičnico.
Portal Reisereporter je naštel deset smučišč v Franciji, Avstriji, Švici in Nemčiji, ki so v letih 2024 in 2025 prenehala delovati. Po letošnji sezoni se v Avstriji ustavljajo tudi žičnice v smučarskem središču Gaißau-Hintersee. Žičničarsko podjetje je pristalo v stečaju, poskusi finančne sanacije niso bili uspešni.
Smučišče Céüze v južnih francoskih Alpah je pred zaustavitvijo žičnic delovalo kar 85 let. »Razmišljali smo o proizvodnji umetnega snega, a smo ugotovili, da bi s tem zgolj odložili neizogibno,« je za The Guardian dejal Michel Ricou - Charles, predsednik občinskega sveta Buëch-Dévoluy.
Žičniške naprave so začeli odstranjevati 4. novembra lani; dvignili so jih s helikopterjem, da bi čim bolj zmanjšali vplive na okolje. Razgradnja bo stala 123.000 evrov. Kar se dogaja v Céüzeju, je redkost. Na večini drugih zaprtih smučišč infrastrukture niso odstranili. Združenje Mountain Wilderness ocenjuje, da je po francoskih gorah raztresenih več kot 3000 zapuščenih objektov, ki so postali razpadajoči spomeniki minulim časom.
S sklepom občinskih svetnikov so se po 85 letih ustavile tudi žičnice v smučišču Alpe du Grand Serre v departmaju Isère. Drugo najstarejše zimsko turistično središče v regiji je imelo 55 kilometrov prog, tri sedežnice in deset vlečnic. Gre za največje smučišče v severnih Alpah, ki je bilo prisiljeno prenehati delovati. Za primerjavo: največje zimsko smučarsko središče v Sloveniji – Mariborsko Pohorje z Arehom – ima približno 35 kilometrov urejenih prog in 13 žičniških naprav.
Smučišče Grand Puy, ki leži na nadmorski višini med 1370 in 1800 metri in ima 24 kilometrov prog v regiji Alpes-de-Haute-Provence, so zaprli na podlagi izida referenduma v občini Seyne. Dobrih 71 odstotkov oddanih glasov je podprlo zaprtje. Pet žičnic so razstavili in prodali.
Tristo evrov za dan smučanja?
Marca 2024 so ustavili žičnice tudi v Berchtesgadenskih Alpah v Nemčiji, na Jennerju pri Königsseeju, 1874 metrov visoki gori. Poteza je povzročila veliko razburjenja, saj so le nekaj let prej v posodobitev naprav vložili več milijonov evrov. Upravljalec je kljub temu ocenil, da zasneževanje in priprava prog nista več ekonomsko utemeljena. Jürgen Schmude, raziskovalec turizma v Münchnu, napoveduje, da bo zaradi podnebnih sprememb na Bavarskem leta 2050 delovalo le še eno smučišče – pod goro Zugspitze.
Zimska letovišča, ki še vztrajajo, se soočajo z vse večjimi cenovnimi pritiski. Reto Gurtner, vodja švicarskega smučarskega centra Weisse Arena Flims-Laax, je povzročil precejšnje vznemirjenje z napovedjo, da se bodo cene vozovnic v naslednjem desetletju podvojile ali celo potrojile. To bi pomenilo, da bi dan smučanja v Švici leta 2035 stal med 200 in 300 evri. Razlogi za podražitve so splošna rast stroškov ter krčenje števila smučarskih centrov, ki bodo še sposobni zagotavljati kakovostno in dovolj dolgo zimsko sezono. Hkrati bo dovolj ljudi zmožnih plačati takšen luksuz.
Brezplačnost cenejša kot prodaja vozovnic
Ponekod se neizogibnemu scenariju upirajo drugače, denimo z brezplačnim smučanjem. Smučišče Saint-Colomban-des-Villards v francoskih Alpah že 25 let kronično posluje z izgubo; lanski primanjkljaj je presegel milijon evrov. Lokalna skupnost se je odločila za koreniti rez – bistveno so zmanjšali število naprav v obratovanju, obdržali le dve vlečnici in otroški trak ter omogočili brezplačno smuko. Z zaposlovanjem osebja na blagajnah in upravljanjem sistema bi namreč ustvarili več stroškov, kot bi imeli prihodkov. »Morda se sliši kot ekonomski absurd, a finančno je smiselno,« je za Euronews dejal župan Pierre-Yves Bonnivard. Po njegovem prepričanju je smučanje v Alpah na nadmorski višini 1100 metrov obsojeno na izumrtje.
Majhno smučišče Télégiettes v švicarskem Valaisu pri življenju ohranja podjetnik Alain Bosco, ki ga prostovoljno upravlja že 22 let. Vsako zimo vozi teptalnik, popravlja žičnice, pomaga otrokom pri vstopu in skrbi za poškodovane smučarje. Smučanje je brezplačno.
»Želel sem, da bi ljudje še naprej uživali v smučanju – čeprav je ta šport postal skoraj nedostopen. Zame je smučanje danes dražje od igranja golfa. To se mi ne zdi prav za državo, kot je Švica, ki se rada predstavlja kot zimskošportna država in želi gostiti olimpijske igre,« je v pogovoru za Der Spiegel dejal Alain Bosco. Smučišče Télégiettes ga stane od 64.000 do 75.000 evrov na leto. Od občine in nekaj zasebnih donatorjev prejme slabo polovico tega zneska.
Bosco se strinja z Gurtnerjevo napovedjo, da se bo smučanje v prihodnosti še bistveno podražilo. »Smučanje ni več le vzpon na goro, spust in uživanje na svežem zraku. Pričakovanja so se močno povečala – in to ima svojo ceno,« je dejal.
V zadrževalnikih za zasneževanje usiha vodostaj
Na Mariborskem Pohorju odrasli za dnevno vozovnico plačajo 42 evrov in omogoča smučanje po skoraj vseh progah. Prvič po zimi 2022/23 so znova odprte povezovalne proge med Bellevuejem in Arehom, ki jih ni mogoče umetno zasneževati. To zimo je na Pohorju zapadlo že več kot 50 centimetrov naravnega snega. »Hvala bogu,« je zadovoljen Janko Breznik, direktor področja za prevoz z žičniškimi napravami v Marpromu. Temperature so zdaj dovolj nizke tudi za izdelavo umetnega snega.
»Zasneževali bomo, dokler bodo razmere dopuščale in dokler nam ne bo zmanjkalo vode v zadrževalnikih. Če dotoka ne bo več, bomo nadaljevali po odjugi,« napoveduje. Je zapiranje smučišč v Alpah poslovna priložnost za smučarski center Maribor, ki je v preteklosti že uvažal in nameščal rabljene žičniške naprave? »To smo počeli pred vstopom v EU,« Dnevniku odgovarja Breznik. »Danes so predpisi bistveno zaostreni in takšna praksa ne bi bila več ekonomsko smiselna.«