Z junijem sta se zvišala zneska socialnih transferjev, namenjena najrevnejšim prebivalcem Slovenije oziroma revnim starejšim. Osnovni znesek denarne socialne pomoči je zrasel z 297 na 385 evrov na mesec, zrasel pa je tudi varstveni dodatek, torej znesek, ki ga država plača starejšim, da imajo skupno vsaj 577,34 evra na mesec. Do junija je bila ta znesek 485 evrov.
Ker se je spremenil tudi prag upravičenosti do socialnih transferjev, se je število prejemnikov denarne socialne pomoči med majem in junijem povečalo z 48.889 na 52.935, število prejemnikov varstvenega dodatka pa s 16.715 na 17.935. Skupni mesečni strošek države je zrasel s 14,2 na 18,1 milijona evrov za denarno socialno pomoč oziroma z 2,4 na 2,8 milijona evrov za varstveni dodatek.
Petina ni zaprosila za višji znesek
Ker so morali tisti, ki so socialni transfer prejemali že pred junijem, za novi znesek vložiti novo vlogo, veliko ljudi še vedno prejema stare zneske. Med približno 53.000 prejemniki socialne pomoči je takih okoli 7700, med 22.000 prejemniki dodatka pa okoli 5700. Tisti, ki so ali bodo vlogo vložili pozneje, kot bi jo lahko, do poračunov za nazaj niso upravičeni.
Morda je nekaj takih, ki so se racionalno odločili, da ne bodo vložili nove vloge, vendar jih je po ocenah strokovnjakov malo. Direktor centra za socialno delo Ljubljana Šiška Matej Babšek pravi, da bi se nekaterim zaradi višje socialne pomoči znižala subvencija vrtca, vendar je velika večina prejemnikov samskih. Poleg tega bi se prihodki znižali tistim, za katere bi socialni delavci ob ponovnem presojanju ugotovili, da so se njihove življenjske okoliščine v zadnjih mesecih zelo izboljšale.
Prav tako po Babškovem mnenju razlog, da toliko oseb prejema stare zneske, ni v njihovi brezbrižnosti. Tisti, ki so pričakovali, da bo dvig avtomatičen, so po njegovem poklicali na center in se pozanimali. »Za preračun večinoma niso zaprosili tisti, ki medijev ne spremljajo, imajo šibko socialno mrežo in nasploh malo stika z zunanjim okoljem, to so starejši, bolni, tujci,« našteva. Njegovo razlago potrjuje tudi dejstvo, da stare zneske dobiva več kot četrtina prejemnikov varstvenega dodatka ter »samo« šestina prejemnikov denarne socialne pomoči. »Prejemniki varstvenega dodatka so v večjem deležu starejši, osamljeni ljudje, brez socialne mreže, medijev ne spremljajo in niti niso vedeli za to možnost,« pravi.
Avtomatični dvig ni bil mogoč, znižanje je
Predstavniki več humanitarnih društev so že maja pozvali ministrstvo za delo, naj poskrbi, da bodo ljudje nove zneske prejeli avtomatično, vendar je takratna ministrica Anja Kopač Mrak sporočila, da zakon tega ne omogoča. »Če bi bila to stvar dobre volje, bi seveda to storili,« je zapisala, »žal bi moral zakon predvidevati ta avtomatizem oziroma odločanje po uradni dolžnosti.«
Enak problem se je pojavil že pri manjšem dvigu socialnih transferjev leta 2016. Zanimivo je tudi, da aktualni zneski socialnih transferjev veljajo samo do konca leta, nato pa se bodo, če državni zbor tega ne spremeni, znižali. V tem primeru bodo centri znižanje izvedli avtomatično.
Na ministrstvu zdaj pravijo, da so upravičence k novim vlogam pozivali v javnih občilih in z objavo na svoji spletni strani. »Vse prejemnike trajne denarne socialne pomoči so centri za socialno delo obveščali osebno z istimi obvestili, prav tako so centri po presoji dodatno obveščali ostale upravičence na njihovem področju,« so pojasnili. Na ministrstvu naj bi tedensko spremljali podatke centrov o številu vlog, vendar za zdaj ocenjujejo, da dodatno obveščanje upravičencev ni potrebno, so pred kratkim odgovorili predsedniku humanitarnega društva Petka za nasmeh Milanu Jakopoviču.
Varuhinja za obveščanje, ki doseže vse
Jakopovič je o tem vprašal tudi varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, ki mu je odgovorila, da zakonska ureditev ne posega v človekove pravice, saj omogoča vsem upravičencem, da pridobijo socialne transferje. Bi pa bilo seveda možno, da bi zakonodajalec sprejel do posameznika prijaznejšo zakonodajo, je dodala.
Kot je ob tem opozorila, bi morali posebej upoštevati, da govorimo o osebah, ki so pogosto slabše funkcionalno opremljene in imajo lahko težave pri uveljavljanju svojih pravic. »Zato bi jim morala država posebej pomagati, da ne bodo prikrajšane za svoje pravice. Obveščanje bi moralo doseči vse upravičence, ki so znane osebe z imeni, priimki in naslovi – in bi jih bilo treba obveščati individualno,« je svetovala. Takšno ravnanje pravzaprav izhaja iz zakona o upravnem postopku, ki določa, da mora uradna oseba opozoriti stranko, če zanjo obstaja ugodnejši ukrep oziroma predpis, je še navedla.
