Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nasprotuje zakonu o pacientovih pravicah, ki so ga pripravili v Resnici. Njegov sprejem bi povzročil visoko pravno negotovost, finančno destabilizacijo zdravstvene blagajne ter resne motnje v delovanju javnega zdravstvenega sistema, so ocenili.
Svarila o doplačilih
Predlog omogoča uveljavljanje zdravstvenih storitev zunaj javne mreže. Tamkajšnji izvajalci lahko zaračunajo doplačila do svojih samoplačniških cen, so opozorili na ZZZS. Predlagane rešitve so pretežno v korist zasebnih izvajalcev zunaj javne mreže (gre za zasebnike brez koncesije), opažajo na zdravstveni blagajni, niso pa rešitve, ki bi bile primarno namenjene pacientom. Za izvajalce zunaj javne mreže praktično ne bi veljali pogoji, ki zavezujejo javne zavode in obstoječe koncesionarje, še ugotavljajo v svojem mnenju. To na primer velja pri pogojih glede kakovosti in pri finančnih omejitvah, ki v sistemu obveznega zavarovanja veljajo za izvajalce v javni mreži.
Po oceni ZZZS predlog vzpostavlja neenakosti glede na gmotno stanje zavarovancev in ruši načelo solidarnosti. Ocenili so tudi, da ni skladen z ustavo. Rešitve, ki jih predvideva, so nejasne in med seboj neskladne, opozarjajo na ZZZS, predlog pa po njihovem ne sledi ustavnopravni praksi, da mora zakon v temelju urediti način izvrševanja pravic. Zakon določa obveznost plačila nadomestne oskrbe in drugih pravic iz zakona ne glede na obseg programa in zagotovljenih sredstev, še opažajo. Predlagatelj očitno izhaja iz nerealne predpostavke, da so sredstva za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja neomejena, so zapisali. Izvajalci zunaj javne mreže bi imeli obenem prednost, saj predlog določa, da ZZZS ne sme omejevati pravic pacientov iz tega zakona, so ocenili. Ocene finančnih posledic v predlogu ni, so še izpostavili.
Kritični so tudi do ideje zdravstvenega bona za prebivalce brez osebnega zdravnika. Izvajalcem na primer ne bi bilo treba izpolnjevati pogojev glede ordinacijskega časa in dežurstev, so opozorili, sredstva pa bi prejemali, ne da bi bili v sistem vključeni na podlagi preglednega postopka. Na ZZZS državnemu zboru predlagajo odločitev, da predlog ni primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo. Skupščina ZZZS bo mnenje o predlogu novega zakona o pacientovih pravicah glede na dnevni red obravnavala na današnji seji.
Poleg predloga zakona o pacientovih pravicah so v Resnici pripravili tudi zakonski predlog, ki uvaja novo obliko dopolnilnega dela v javni mreži. Prepovedi, omejitve in soglasja, ki omejujejo opravljanje dela prek statusa samostojnega podjetnika ali podjemnih pogodb, bi s to možnostjo odpadli. ZZZS v tem primeru med drugim opozarja, da ne more oceniti finančnega učinka predloga zakona, saj ta ne vsebuje ključnih izhodiščnih podatkov.
Ministrstvo je vnaprejšnje pogovore o zakonu zanikalo
Mnenji ZZZS o teh dveh predlogih sta za zdaj edini, ki sta objavljeni na spletni strani državnega zbora. Predstavnica Resnice Sabina Senčar je ob predstavitvi predlogov povedala, da so se o njiju že pogovarjali s parlamentarnimi strankami in ministrom za zdravje Tadejem Ostrcem. Na ministrstvu za zdravje so kasneje zatrdili, da Ostrc z vsebino ni bil seznanjen. Do predlogov se bodo opredelili šele v razpravi, so napovedovali julija.
Spomnimo, koalicijska pogodba SDS, NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov napoveduje, da bo denar iz javne zdravstvene blagajne sledil pacientu. Resnica ni del vladne koalicije, a je s svojimi glasovi odprla pot za oblikovanje aktualne vlade Janeza Janše. Njen predlog novega zakona o pacientovih pravicah predvideva, da bi pacientu, če mu zaradi zasedenih zmogljivosti v 30 dneh ne bi bila omogočena izbira osebnega zdravnika v njegovi regiji, ZZZS nemudoma dodelil alternativnega izvajalca ali kril stroške oskrbe zunaj javne mreže. Zdravnik, ki bi bon sprejel, bi v tem primeru prevzel funkcijo izbranega osebnega zdravnika. V primeru predolgih čakalnih dob pa bi posameznik glede na predlog dobil potrdilo, ki bi omogočilo uveljavljanje pravic zunaj javne mreže. V Resnici so zatrdili, da bi pacienta s tem zavarovali, ne da bi posegali v organizacijo javnega zdravstva ali ukinjali javno mrežo.