Zaposlenemu v Zavetišču Horjul je danes z avtomobilom sledil človek, ki zavetišču že več let grozi, so v zavetišču sporočili na družbenem omrežju Facebook. Moški je med vožnjo iz svojega avtomobila kričal, naj ga zaposleni počaka. Temu se je uspelo z avtomobilom umakniti in izogniti neposrednemu srečanju, o grožnjah pa je obvestil policiste, ki so storilca oglobili.
V Zavetišču Horjul so pojasnili, da so grožnje začeli prejemati pred leti, ko je veterinarska inšpekcija moškemu odvzela psa in odredila njegovo namestitev v njihovem zavetišču. "O odvzemu nismo odločali mi. Nismo bili tisti, ki so uvedli postopek ali sprejeli odločitev. Kot zavetišče smo zgolj opravljali naloge, ki nam jih nalaga zakonodaja," so zapisali.
Zaradi groženj z orožjem in smrtjo so morali najeti zasebno varnostno službo in zanjo plačevati sami, čeprav so se v tem položaju znašli zaradi opravljanja nalog, ki jim jih je naložila država, so navedli. Pojasnili so, da je sodišče moškemu zaradi groženj izreklo pogojno obsodbo z določeno kaznijo desetih mesecev zapora in preizkusno dobo treh let. Dogodki so se sicer nadaljevali tudi po obsodbi, prijavljali so jih policiji.
Od pristojnih institucij v zavetišču zato zahtevajo več odgovorov, med drugim, kako je mogoče, da se takšno dogajanje nadaljuje tudi po obsodbi in kako obravnavajo prijave novih dogodkov, ki sledijo izreku pogojne obsodbe. Od države so zahtevali zaščito, ne zgolj evidentiranja novih dogodkov.
Od policije, državnega tožilstva, sodišč in drugih pristojnih institucij so medtem zahtevali, da celotno dogajanje obravnavajo povezano, z vso njegovo zgodovino in resnostjo. "Zahtevamo takojšnjo oceno naše ogroženosti, konkretne zaščitne ukrepe ter preveritev, kakšen pomen imajo nadaljnji prijavljeni dogodki glede na že izrečeno pogojno obsodbo. Zahtevamo odgovore, zakaj dosedanji ukrepi niso zagotovili, da bi lahko varno živeli in opravljali svoje delo," so zapisali. Na grožnje Zavetišču Horjul so opozorili tudi v Društvu za zaščito živali Ljubljana.
Navedli so, da z veliko zaskrbljenostjo spremljajo vse slabše razmere na področju delovanja zavetišč za živali, ogroženo varnost njihovih zaposlenih ter predvsem usodo zapuščenih živali, ki zaradi nedelujočega sistema vse pogosteje ostajajo brez pomoči, oskrbe in varnega zavetja. V društvu so zatrdili, da za nastalo stanje niso kriva zavetišča. "Kriva je država, ki ne zagotovi ustreznih sistemskih rešitev, in občine, ki ne prevzemajo odgovornosti ter ne zagotovijo potrebnih sredstev za oskrbo zapuščenih živali," so zapisali.
Po mnenju društva je posebej zaskrbljujoče, da vlada kljub "že tako alarmantnemu stanju na področju oskrbe zapuščenih živali" razmišlja še o ukinitvi obveznega označevanja mačk z mikročipi. Prepričani so, da gre namreč za enega ključnih dolgoročnih ukrepov za preprečevanje zapuščanja mačk, ugotavljanje njihovega lastništva in zmanjševanje števila brezdomnih živali. Menijo, da bi država z ukinitvijo obveznega čipiranja naredila korak nazaj in še dodatno poslabšala že tako nevzdržno stanje.