Skrajni rok za izplačilo zimskega regresa, ki ga je vlada opredelila v zakonu o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, je bil 18. december. V izjemnih primerih – ko se podjetje spopada s finančnimi težavami – ga je mogoče izplačati do konca marca 2026.
Najnižji znesek zimskega regresa znaša polovico minimalne plače, torej 639 evrov, do tolikšnega zneska je izplačilo regresa razbremenjeno plačila davščin. Podatkov o tem, kolikšen delež delovne sile bo regres v celoti prejel v prihodnjem letu, ni na voljo, saj podjetja oziroma samostojni podjetniki primanjkljaja razpoložljivih sredstev za izplačilo regresa ne želijo obelodaniti.
Za izplačilo zimskega regresa državnim in okoli 240.000 javnim uslužbencem, od katerih jih približno 31.000 dela v državni upravi, je država namenila okoli 125 milijonov evrov. S podatki, koliko sredstev od celotne vsote sredstev, namenjenih za izplačilo zimskega regresa, bi se lahko prek dodatne potrošnje oziroma davka na dodano vrednost prelilo nazaj v proračun, na finančnem ministrstvu ne razpolagajo.
Del gospodinjstev potrošnjo poveča hitreje
Kot je pojasnil redni profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Sašo Polanec, je vprašanje, kako se gospodinjstva odzovejo na dodatne enkratne ali nepričakovane dohodke, ena izmed klasičnih dilem v ekonomski literaturi. Tradicionalni modeli potrošnje, kot sta hipoteza permanentnega dohodka in teorija življenjskega cikla iz 50. let prejšnjega stoletja, napovedujejo, da gospodinjstva takšnih dohodkov ne porabijo v celoti, temveč jih v veliki meri prihranijo oziroma namenijo nakupu trajnih dobrin, s čimer zgladijo potrošnjo skozi čas. Toda empirične raziskave kažejo, da je dejanski odziv potrošnikov bistveno bolj heterogen. »Del gospodinjstev, zlasti tista, ki so finančno omejena, ob dodatnih dohodkih potrošnjo poveča izraziteje in hitreje, medtem ko del gospodinjstev dodatnih sredstev sploh ne porabi, temveč jih v celoti prihrani. Pomembno vlogo pri tem igra tudi, na kakšen način je bil dodatni dohodek oznanjen: vnaprej znani transferji pogosto sprožijo anticipativne prilagoditve potrošnje že pred dejanskim izplačilom,« je povedal Polanec.
Po njegovem mnenju prejemniki zimskega regresa prejetih sredstev ne bodo v celoti namenili neposredni potrošnji. »Del izplačil bo porabljen za odplačilo obstoječih obveznosti, zlasti dolgov iz naslova plačilnih kartic in kratkoročnega zadolževanja. Empirične ugotovitve glede enkratnih povečanj dohodkov, na primer vračil davkov, v ZDA kažejo, da gospodinjstva ob prejemu dodatnih enkratnih ali nepričakovanih dohodkov potrošnje ne povečajo v celoti in nemudoma, temveč pomemben del sredstev namenijo izboljšanju finančne bilance.«
V tem okviru pomemben dejavnik predstavljajo tudi tako imenovani anticipativni učinki. »Ker je bil zimski regres vnaprej znan in praktično gotov, so zaposleni vedeli, da bodo prejeli vsaj 639 evrov dodatnega dohodka. Posledično so nekateri povečali potrošnjo že pred dejanskim izplačilom zimskega regresa. Kljub temu je pričakovati, da bo ob samem izplačilu prišlo do začasnega povečanja porabe, zlasti pri finančno bolj omejenih gospodinjstvih,« je pojasnil Polanec.
Prihodki države od DDV so v letu 2025 znašali 5,34 milijarde evrov, leto pred tem pa 5,15 milijarde evrov. V Sloveniji obstajajo tri stopnje DDV, vprašanje pa je, koliko znaša povprečna stopnja. Sistem obračunavanja DDV ne omogoča razčlenitve prihodkov iz naslova DDV po posameznih letih, a so za potrebe izračunov sprememb davčnih stopenj na ministrstvu za finance, na osnovi razpoložljivih podatkov, ocenili, da je povprečna stopnja DDV, če upoštevamo le blago in storitve končne potrošnje in je izvzeta vmesna potrošnja, v zadnjih letih okoli 17,5 odstotka. Ta stopnja je posledica ocene, da se okoli 82 odstotkov prihodkov iz DDV pobere na blago in storitve, katerih stopnja obdavčitve je 22-odstotna, približno 18 odstotkov pa na blago in storitve, pri katerih je stopnja obdavčitve 9,5 odstotka. Delež DDV, ki se pobere po petodstotni stopnji, je zanemarljiv, po oceni znaša okoli 0,2 odstotka.
Koliko dodatnega DDV bi lahko pobrala država
»Če upoštevamo grobo oceno, da bo približno tri četrtine izplačanih sredstev zimskega regresa namenjenih potrošnji in da znaša povprečna efektivna stopnja DDV okoli 17,5 odstotka, bi ob približno 900.000 prejemnikih zimskega regresa država lahko prejela približno 75 milijonov evrov dodatnih davčnih prihodkov,« je pojasnil Polanec.
Iz podatkov o plačilih blaga in storitev, ki so nam jih v zadnjih dneh posredovali iz Finančne uprave RS (Furs), je razvidno, da je bilo v obdobju od 12. do 22. decembra prek davčnih blagajn izdanih 29,64 milijona računov v skupni vrednosti 1,195 milijarde evrov, medtem ko je bilo v enakem obdobju lanskega leta izdanih 29,15 milijona računov v kumulativnem znesku 1,115 milijarde evrov. Od 18. do 22. decembra letos je bilo prek davčnih blagajn izdanih za dobrih 556,4 milijona evrov računov, v enakem obdobju lani pa približno 31 milijonov evrov manj oziroma skupaj za 525,5 milijona evrov. Skrajni rok 18. december, do katerega je bilo treba izplačati zimski regres, je letos padel na četrtek. Ta dan je bilo izdanih za 137,9 milijona evrov računov, 18. decembra lani, bila je sreda, pa je bilo izdanih za 135,6 milijona evrov računov. Podobno je bilo v petek, soboto in nedeljo pred začetkom božičnih praznikov. Letos je bilo na primer v petek, 19. decembra, izdanih za 152,8 milijona evrov računov, v petek, 20. decembra lani, pa je bilo izdanih za 151,5 milijona evrov računov.