Eden od bolnikov, ki so jih v zadnjem času zdravili na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (ORL) UKC Ljubljana, se je okužil z bakterijo legionelo. Nekateri od zaposlenih v bolnišnici se po naših informacijah sprašujejo, ali je bila ta okužba povezana s težavami z vodovodom, ki jih imajo v zadnjem času v stavbi klinike ORL. V ljubljanskem kliničnem centru zatrjujejo, da se bolnik ni okužil na tej kliniki. »Voda na ORL je vzorčena in mikrobiološko neoporečna,« so zagotovili včeraj.
Izvajajo redne analize
»V objektih UKC Ljubljana izvajamo redne analize in vzorčenja vode skladno z zakonom,« pravijo v največji bolnišnici. Pri tem preverjajo tudi, kolikšna je prisotnost legionele v vodi. Klinika ORL ima v zadnjem času sicer težave z rjavečim vodovodom. V bolnišnici so konec minulega tedna pojasnili, da gre za povečanje vsebnosti železa v vodi, ki pa zdravja ljudi ne ogroža in se izloči z blatom.
Ali je z legionelo okuženi bolnik že uspešno okreval in kakšna oblika bolezni ga je doletela, ni znano; v UKC Ljubljana poudarjajo, da ne smejo govoriti o zdravstvenem stanju pacientov. Kot na svoji spletni strani navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), se lahko po okužbi z legionelo razvijeta dve različni obliki bolezni, pontiaška vročica ali legionarska bolezen. Prva je lažja oblika okužbe in po poteku spominja na gripo, legionarska bolezen pa poteka kot pljučnica. Težak in zapleten potek, ki zahteva zdravljenje v bolnišnici, je pogostejši pri starejših, kronično bolnih, ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom in kadilcih, pojasnjujejo na NIJZ.
Okužbe prek vodovodnih sistemov in klim
Bolniki s pontiaško vročico in legionarsko boleznijo niso kužni. »Okužbo preprečujemo s skrbnim vzdrževanjem vodovodnih sistemov in naprav, ki ustvarjajo aerosol in so možen vir okužbe,« so zapisali strokovnjaki NIJZ (pri aerosolu gre za tekočine, ki so razpršene v zraku). Razen prek vodovodnih sistemov je okužba na primer možna tudi prek klimatskih naprav. S pitjem onesnažene vode pa se ne moremo okužiti, so še omenili – to se lahko izjemoma zgodi le bolnikom z močno oslabljenim imunskim sistemom.
Med odmevnejšimi primeri okužb z legionelo je bila bolezen zdravnika z Onkološkega inštituta leta 2013. Takrat se je pokazalo, da je včasih mogoče govoriti le o večji ali manjši verjetnosti vira okužbe pa tudi da o tem ne gre soditi prehitro. Na koncu so ugotovili, da genotip legionele pri omenjenem zdravniku ni bil takšen kot pri legioneli v vodovodnem sistemu Onkološkega inštituta, ki se je v času pred sanacijo neprestano ubadal s to bakterijo. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana so kasneje ocenili, da se je omenjeni zdravnik z legionelo verjetno okužil, ko je pomagal pri delu v izolski bolnišnici. V tej bolnišnici so sicer zatrjevali, da se zdravnik pri njih ni mogel okužiti.
