Med tremi pravniki, ki so se prijavili na razpis za ustavnega sodnika, ima po neuradnih informacijah trenutno najboljše možnosti za izvolitev dr. Neža Kogovšek Šalamon, nekdanja višja znanstvena sodelavka in direktorica Mirovnega inštituta ter aktualna vodja oddelka za ugotavljanje diskriminacije, svetovanje in zagovorništvo pri uradu zagovornika načela enakosti. Slednje nam je neuradno potrdilo več virov iz koalicijskih strank, ki bodo svoje dokončno mnenje sicer oblikovale in z javnostjo delile predvidoma v torek, ko bo pri predsedniku republike Borutu Pahorju tudi posvet s poslanskimi skupinami. Najbolj odločno naj bi jo sicer podpirali v Levici, pa tudi pri Socialnih demokratih, od največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda pa smo dobili bolj skrivnostne odgovore, čeprav smo hkrati izvedeli, da naj bi bili v poslanski skupini zelo zadovoljni, celo navdušeni nad njeno predstavitvijo.
Na koncu je predsednik republike tisti, ki po posvetu s poslanskimi skupinami državnemu zboru predlaga kandidata (lahko tudi več njih) v izvolitev na tajnem glasovanju, na katerem mora ta dobiti 46 glasov podpore.
Predčasno iskanje
ustavnega sodnika
Poleg Neže Kogovšek Šalamon se za mesto ustavnega sodnika potegujeta še ustavni pravnik dr. Andraž Teršek in vodja diplomatske akademije na zunanjem ministrstvu dr. Andraž Zidar. Kot je poročal portal N1, je njegovo kandidaturo podprlo več znanih pravnikov, denimo nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, vodja katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti dr. Samo Bardutzky, profesorica iste fakultete dr. Vasilka Sancin pa tudi nekdanja predsednica meddržavnega sodišča v Haagu Rosalyn Higgins. Nežo Kogovšek Šalamon je za ustavno sodnico predlagala Fakulteta za humanistične študije primorske univerze, Ljudska koalicija pa je podprla Terškovo kandidaturo. Terška je predsednik Borut Pahor sicer leta 2020 že predlagal državnemu zboru v izvolitev za ustavnega sodnika, vendar na tajnem glasovanju ni dobil zadostne podpore. Tokrat je že v izhodišču obveljal za kandidata z najmanj možnostmi.
Prosto mesto na ustavnem sodišču se je nepričakovano odprlo maja letos, ko je ustavni sodnik dr. Marijan Pavčnik podal svoj odstop in napovedal, da bo svojo funkcijo opravljal le še do konca leta. Pavčnik, ki bo decembra letos dopolnil 76 let, svojega odstopa ni podrobneje pojasnjeval, odstopil pa je iz osebnih razlogov. Mandat bi se mu sicer iztekel šele leta 2026. Ker je odstopil kmalu po državnozborskih volitvah, je bilo z desnega političnega pola mogoče slišati tudi nezadovoljstvo, češ da je s tem poskrbel, da bo novega ustavnega sodnika izbrala levosredinska vlada.
