Poslanski skupini SDS z Jelko Godec na čelu bi tokrat, v tretjem poskusu, ob podpori koalicijskih partnerjev in Resnice lahko uspelo sprejeti sporno novelo zakona o omejevanju porabe alkohola, in to celo po skrajšanem postopku, ki ga je večina v državnem zboru izglasovala na ponedeljkovi seji. S predlagano novelo bi koalicija uvedla izjemo, da prepoved ponudbe oziroma prodaje alkoholnih pijač v prostorih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja, ne velja v času, ko ta dejavnost tam ne poteka, pa čeprav je ločnico težko potegniti, saj šola ostane šola tudi takrat, ko ni pouka.
Takšna prepoved je po mnenju predlagateljev »nesmiselna«, saj naj bi ponekod, sploh v manjših krajih, ovirala organizacijo različnih prireditev v šolskih prostorih v času, ko ni pouka in obšolskih dejavnosti, na katere po mnenju predlagateljev očitno sodi tudi alkohol.
Po opozorilih strokovne javnosti pa bi bila uveljavitev izjeme, s katero se dostopnost do alkohola, ki je zelo resen javnozdravstveni problem v slovenski družbi, širi in njegova raba dodatno normalizira, izrazito družbeno škodljiva z daljnosežnimi negativnimi posledicami. Permisiven odnos do uživanja alkohola celo v šolskih prostorih bi lahko prispeval k poslabšanju vzorcev pitja alkohola in s tem k poslabšanju duševnega zdravja otrok in mladostnikov ter družbe nasploh.
S strokovnega vidika bi predlog v zadrego utegnil spraviti tudi aktualno vlado, sploh ministrstvi, pristojni za zdravje in izobraževanje, ki se tokrat do predloga še nista opredelili, medtem ko mu Nacionalni inštitut za javno zdravje odločno nasprotuje.
Izjemno slabo sporočilo o sprejemljivosti pitja alkohola
Predlagatelji spremembo utemeljujejo s tem, da je v določenih manjših občinah oziroma krajevnih skupnostih za določeno prireditev na voljo zgolj en dovolj velik javni prostor, in sicer telovadnica ali avla osnovne šole oziroma šolsko igrišče, kjer pa organizatorji v primeru najema ne smejo prodajati oziroma ponujati alkoholnih pijač. A se to v praksi vseeno dogaja, inšpektorji pa v večini primerov zgolj opozarjajo, ne pa kaznujejo, so izpostavili. Takšna argumentacija je sprožila kritike, da kršenje oziroma pomanjkljiv nadzor nad zakonom ne more biti razlog za njegovo problematično rahljanje, temveč je treba izboljšati nadzor.
Strokovna javnost je takšni izjemi že doslej odločno nasprotovala, saj je raba alkohola pri nas preveč resen javnozdravstveni problem, da bi ga s tako nepremišljenimi in neodgovornimi ukrepi še dodatno normalizirali, in to kar v šolskih prostorih, kritični so tudi nevladniki s področja javnega zdravja.
Prav tako je bila proti prejšnja vlada Roberta Goloba z ministrstvom za zdravje na čelu, ki je ocenila, da bi uveljavitev predloga pomenila korak nazaj pri reševanju problematike pitja alkohola pri nas, bila bi v nasprotju z evropskimi usmeritvami na tem področju, predvsem pa bi bila izjemno slabo sporočilo o sprejemljivosti pitja alkohola na splošno, zlasti v okoljih, namenjenih mladoletnim osebam.
Veljavna zakonska rešitev v ničemer ne onemogoča organiziranja različnih prireditev v javnih, tudi šolskih prostorih – razen če njihovo izvedbo povežemo s pitjem alkohola. »Tako razumevanje javnih prireditev kaže splošno kulturno in družbeno sprejemanje alkohola v Sloveniji, ki bi ga bilo dobro preseči,« je bivša vlada opozorila v mnenju iz julija lani, ob drugi vložitvi predloga.
Bo nova vlada tokrat raje tiho?
Ob vnovičnem poskusu spremembe se odpira vprašanje, ali bo aktualna vlada tokrat sploh podala kakršno koli mnenje. Sploh za ministrstvi, pristojni za zdravje in za izobraževanje, bi s strokovnega vidika težko pričakovali, da bi sporno rešitev zdaj kar nenadoma lahko zagovarjali. Obe ministrstvi smo vprašali, kakšno je njuno stališče, vendar odgovorov nismo prejeli.
Morebitno pozitivno mnenje vlade pa bi pomenilo, da bi ignorirala relevantna opozorila osrednje institucije s področja javnega zdravja – Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Člani strokovnega sveta NIJZ so včeraj sprejeli enotno stališče, da predlagana novela ni v skladu s cilji varovanja javnega zdravja in je škodljiva za zdravje celotnega prebivalstva, zato spremembam zakonodaje nasprotujejo.
Prepričani so, da bi z omogočanjem prodaje oziroma ponudbe alkoholnih pijač v prostorih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja, in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih predvsem mladim sporočali, da je pitje alkohola povsod, tudi tam, kjer se mladi učijo, preživljajo svoj prosti čas in se športno udejstvujejo, sprejemljivo. S povečanjem števila mesta za oglaševanje in prodajo alkohola, kar je z vidika javnega zdravja še en korak nazaj, bi se po oceni NIJZ povečala tudi poraba alkohola v Sloveniji, tudi med najbolj ranljivimi prebivalci, kot so otroci in mladostniki. To pa bi pomenilo še več škodljivih posledic in posledično tudi večje finančno breme za državo.
V nasprotju z javnozdravstvenimi ukrepi
Tudi v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni Slovenije so opozorili, da bi predlagana sprememba »oslabila pomemben javnozdravstveni standard in prispevala k še večji normalizaciji alkohola prav v okolju, ki bi moralo otrokom in mladim sporočati ravno nasprotno«.
Predlagatelje sprašujejo, zakaj bi morala biti prodajala alkohola sploh nujni sestavni del javnih prireditev v šolskem prostoru. »Preventiva ni samo to, da otroku preprečimo nakup alkohola. Preventiva pomeni tudi ustvarjanje okolja, v katerem alkohol ni predstavljen kot samoumevni del vsakega druženja. Šola ima vzgojno vlogo tudi takrat, ko ni pouka«, je poudaril Matej Košir, direktor Inštituta Utrip in vodja mreže Preventivna platforma. Slovenija ima zaradi alkohola že danes veliko zdravstveno in družbeno breme, predlog pa namesto zmanjševanja dostopnosti ustvarja novo izjemo in dodatne lokacije, na katerih bi bila prodaja alkohola dovoljena, so kritični.
Tudi v Društvu psihologov Slovenije so že ob prvem poskusu posvarili, da bi imela predlagana sprememba daljnosežne negativne posledice in bi izničevala dolgoletna prizadevanja, usmerjena v preventivo in ozaveščanje, s ciljem zmanjševanja tveganih vedenj na področju odvisnosti.
Tako kot zdravstvene morajo biti po prepričanju psihologov tudi vzgojno-izobraževalne ustanove mesto, kjer alkohol, niti »kozarček ali dva«, ni dovoljen in do njega velja ničelna toleranca. »Na različnih prireditvah, tudi zabavah zaposlenih, vedno je in mora veljati pravilo, da je pitje alkohola prepovedano in v vzgojno-izobraževalni prostor ne sodi. Le tako bo sporočilo šole otrokom in mladostnikom, da je zdrav življenjski slog vrednota, konsistentno in verodostojno,« so med drugim poudarili. In dodali, da ekonomski interesi ne smejo prevladati nad dolgoročnimi družbenimi interesi in pravico do (duševnega) zdravja družbe, še posebno otrok in mladostnikov.