Tropi so zaznani na območjih Pokljuke, Jelovice, Trnovskega gozda, Idrijsko-cerkljanskega hribovja, Nanosa, Menišije, Blok, Vremščice, Javornikov, Kozarišča, Snežnika, Gotenice, Brige, Roga in Poljanske gore na Kočevskem in po novem tudi na območju Pohorja, kjer pred tem več desetletij ni bilo stalno prisotnih volkov.
V 11 volčjih tropih je bila v tem obdobju potrjena reprodukcija, za pet tropov pa statusa ni bilo mogoče določiti. V tropu na območju Nanosa je medtem zaradi povoza na cesti poginil reproduktivni samec, je objavilo ministrstvo za naravne vire in prostor.
Poleg volkov v 16 tropih je bilo 32 volkov zaznani zunaj teritorijev potrjenih tropov.
Velikost celotne superpopulacije - gre za slovenski del populacije, ki vključuje tudi volkove v čezmejnih tropih - je bila po najnovejšem monitoringu ocenjena na 147 volkov, pri čemer je bilo dejansko zaznanih 113 osebkov.
Populacija volka je od leta 2010, odkar se izvaja genetski monitoring po enaki metodologiji, po pojasnilih ministrstva stalno naraščala do sezone 2019-2020. Od sezone 2020-2021 naprej je številčnost populacije približno stabilna z manjšimi nihanji. V sezoni 2024-2025 se nakazuje vnovična rast populacije te zveri, kar naj bi bilo najverjetneje posledica prostorskega širjenja populacije na območje Pohorja.
V sezoni 2024-2025 ni bil zaznan noben primer križanja med volkom in domačim psom.
Gre sicer za šesto izvedbo monitoringa volka na območju Slovenije od leta 2010, ki ga je naročilo ministrstvo za naravne vire in prostor. Terenski del monitoringa volka, vezan na zbiranje neinvazivnih genetskih vzorcev, je potekal od avgusta 2024 do konca junija 2025. V poročilo so poleg podatkov sezone 2024-2025 vključeni tudi podatki, kot so zabeležena smrtnost volkov in škode na domačih živalih iz sezone 2023-2024.
Z genetskim vzorčenjem je bilo zbranih 811 vzorcev, od tega 674 vzorcev iztrebkov, 127 vzorcev urina in deset vzorcev sline. Poleg tega je bilo analiziranih še 13 vzorcev sline volkov pridobljene na truplih rejnih živali, 16 vzorcev tkiv mrtvih volkov in trije vzorce krvi, zbranih pri odlovu volkov za namen telemetričnega spremljanja.
Na podlagi rezultatov genetskih analiz je bila s pomočjo znanstvene metode ulova, označevanja in ponovnega ulova ocenjena velikost slovenskega dela populacije volkov ter analizirana sorodstvena povezava med osebki, na podlagi katere je bilo ocenjeno število volčjih tropov.
Pri rekonstrukciji rodovnikov čezmejnih tropov volkov so bili upoštevani tudi podatki, ki so bili v okviru preteklih monitoringov in raziskav pridobljeni na območju Slovenije, Italije in Hrvaške.