Na podlagi javnega razpisa, ki je bil izveden za tekoče študijsko leto, je bilo v naši državi na voljo nekaj več kot 12.000 postelj v študentskih domovih. V prestolnici so lahko študenti izbirali med nekaj več kot 8000 ležišči, od tega jih je 7029 razpisal javni Študentski dom Ljubljana.

V Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU) poudarjajo, da bi v Ljubljani vsekakor potrebovali več nastanitev, na kar vztrajno opozarjajo pristojne. »Za učinkovito soočenje s pomanjkanjem v trenutni situaciji bi potrebovali najmanj 1000 dodatnih postelj. Študentke in študenti želimo dodatne nastanitve in to, da se rek Na mladih svet stoji udejanji tudi v praksi,« so jasni v ŠOU. Izpostavili so, da je bil javni študentski dom v Ljubljani nazadnje zgrajen leta 2006, torej pred dvajsetimi leti.

V ŠOU svetujejo, naj pri izbiri študentskega doma študenti upoštevajo lokacijo doma in bližino fakultete, ki jo obiskujejo. Kot so povedali, subvencionirana nastanitev v Študentskem domu Ljubljana študenta povprečno stane 108 evrov mesečno, natančnejša cena je odvisna od lokacije in tipa nastanitve. V vse cene nastanitev so vključeni stanarina, sredstva za posamezni dom in sredstva za delovanje študentskega sveta stanovalcev.

V prestolnici pogrešajo najmanj 1000 dodatnih postelj

Gradnja težko pričakovanega kampusa ljubljanske Medicinske fakultete na Vrazovem trgu se bliža koncu. Prvo generacijo študentov naj bi tam sprejeli letošnjo jesen. F Luka Cjuha 

Pri zasebnikih brez posebne regulacije

Nesubvencionirana oziroma tržna cena nastanitve znaša 237,43 evra mesečno. Pri zasebnikih je za študente urejena tudi subvencija, ki jo lahko študent uveljavlja, če je ponudnik prijavljen na razpis. »Za letošnje študijsko leto znaša subvencija 100,64 evra. S tem ukrepom se študentom pomaga, da zaradi pomanjkanja kapacitet v javnih študentskih domovih dobijo bolj ugodno nastanitev. Cene so navedene pri posameznih ponudnikih, to področje pa ni podvrženo posebni regulaciji,« so pojasnili v ŠOU.

Kot so dodali, so cene pri zasebnikih običajno višje, stopnja varnosti pa je manjša. V ŠOU se zato zavzemajo za to, da se v Ljubljani zgradijo dodatne javne nastanitve za študente. »Pomembno je tudi izpostaviti, da se na podlagi zakona o visokem šolstvu dodeljujejo namenska sredstva za investicije v študentske domove,« so še poudarili v ŠOU. 

Ob bivanjskih še drugi izzivi študentov

Ob bivanjski problematiki mladih se v ŠOU posvečajo tudi zagotavljanju kakovostne študentske prehrane preko sistema študentskih bonov, odpravi skritih stroškov študija, zagotavljanju zadostnega števila čitalniških mest med izpitnimi obdobji, splošnemu zagovorništvu študentskih pravic in v luči povečanja duševnih stisk tudi zdravstvenemu varstvu študentov. Kot so namreč pojasnili v tej študentski organizaciji, se kar 75 odstotkov težav v duševnem zdravju pojavi do 24. leta starosti.

V ŠOU so aktivni tudi na področju študentskega športa, kulture, tiska in založništva študentskih publikacij. Izstopata revija Tribuna, ki kot študentski časopis z vmesnimi presledki izhaja že od leta 1951, in Informativna brošura, ki jo vsako leto pripravijo kot pomoč pri izbiri študija za dijakinje in dijake zaključnih letnikov. Posebno pozornost v ŠOU namenjajo študentom invalidom in študentom tujcem, ki študirajo v Ljubljani oziroma so na ljubljanski univerzi v okviru študijske izmenjave.

Priporočamo