Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem bo Petrol najprej prek državnega odvetništva predlagal mirno rešitev spora glede neizplačanega povračila izpada prihodka, ki jih je prizadel zaradi vladne regulacije cen naftnih derivatov. Mirno rešitev seveda pogojujejo z izplačilom odškodnine zaradi povzročene gospodarske škode, v obeh državah skupaj jo vrednotijo na 150 milijonov evrov. Če mediacija ne bo uspešna, v obeh državah napovedujejo odškodninsko tožbo.
Na Hrvaškem za sredo napovedujejo tudi enourno opozorilno stavko. Med 12. in 13. uro bodo zaprli večino svojih prodajnih mest. S tem želijo hrvaško vlado opozoriti na potrebo po drugačni obliki regulacij cen naftnih derivatov, saj je obstoječa zanje nevzdržna. Oskrba z energenti na Hrvaškem sicer še ni ogrožena, a če bo regulacija še trajala, tudi to ni izključeno. V sredo popoldne bodo obratovali le tisti bencinski servisi, za katere je Petrol podelil koncesijo. »To je apel vladi, da bo treba sesti za skupno mizo in najti način zanesljive oskrbe v prihodnjem letu,« je na torkovi skupščini družbe dejala predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popović.
Nesorazmeren, nenujen, pretiran ukrep
Zaradi regulacij cen naftnih derivatov je Petrol po lastnih izračunih imel za slabih 107 milijonov evrov poslovne škode v Sloveniji in približno 46 milijonov evrov na Hrvaškem. Vlada (Janeza Janše) je cene naftnih derivatov v Sloveniji prvič regulirala od sredine marca do konca aprila. Znova je vlada regulacijo za bencinske servise zunaj avtocest in hitrih cest uvedla med 11. majem in 20. junijem. Cene so bile določene pod Petrolovimi nabavnimi cenami, trdijo v naftni družbi. Čeprav je (Janševa) vlada že konec marca sprejela tudi sklep o izplačilu nadomestila podjetjem, ki jim bo z regulacijo povzročena škoda, v Petrolu tega do danes niso prejeli. Na Hrvaškem je regulacija veljala skoraj neprekinjeno 11 mesecev, četudi naj bi bila zakonsko omejena na vsega 90 dni. Na podlagi naročenih pravnih mnenj so zato v Petrolu prepričani, da so bili državni ukrepi nezakoniti, nesorazmerni, pretirani, nenujni, predvsem pa po njihovem mnenju posegajo v z ustavo zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo in pravico do zasebne lastnine.
»Zahtevek za mirno rešitev spora je pripravljen in ga bomo na državno odvetništvo poslali predvidoma v prvem tednu januarja v Sloveniji in predvidoma do 15. januarja na Hrvaškem,« je povedala Nada Drobne Popović. Dodala je, da si je Petrol vse od marca prizadeval za dialog z ministrstvom za gospodarstvo. Nanj so naslovili 19 dopisov, vključno z zahtevkom za povračilo povzročene škode, in se štirikrat sestali s pristojnimi na ministrstvu, nazadnje v začetku decembra, tudi z ministrom Matjažem Hanom, a rešitve niso našli. Na hrvaško gospodarsko ministrstvo so medtem naslovili 12 dopisov in se petkrat sestali s pristojnimi na ministrstvu. Drobne-Popovićeva je še razkrila, da bodo o teh problematičnih vplivih državnih regulacij obvestili tudi evropsko komisijo; tudi ta dopis bodo odposlali januarja. Hkrati nameravajo vložiti pobudo za oceno ustavnosti zakona o kontroli cen, saj je po besedah Nade Drobne Popović preveč nedoločen in nekonkreten.
Prestrukturiranje skupine
»Predvsem pa je na mestu temeljit premislek o začasnem prestrukturiranju družbe in prenehanju prodaje določenih energentov, če trg tudi v prihodnje ne bi deloval in če z vnovično regulacijo ne bodo vzpostavljeni pogoji za rentabilno poslovanje,« je dejala Drobne-Popovićeva. To bo jasno po sprejemu poslovnega načrta za leto 2023, predvidoma konec januarja.
V Sloveniji, kjer je Petrol največji trgovec z naftnimi derivati, in na Hrvaškem, kjer na tem trgu zaseda drugo mesto, so imeli največjo poslovno škodo, a škodo so imeli tudi na drugih balkanskih trgih. Celotno škodo zaradi regulacij naftnih derivatov ocenjujejo na 194,1 milijona evrov škode, skupno škodo zaradi regulacije cen vseh energentov pa na 210 milijonov evrov. Če ne bo sprejetih interventnih zakonov, bo prihodnje leto znašala dodatnih 248,1 milijona evrov.
Naj ob tem omenimo, da premier Robert Golob ni naklonjen povračilu škode, ki je nastala v času prejšnje vlade. »Od junija naprej, odkar deluje naša vlada, ni nastal niti en zahtevek. Kar se zahtevkov za nazaj tiče, verjamem, da ima vsak svoje poglede, vztrajam pa pri tem, da so ti zahtevki neupravičeni in neusklajeni. Ne vidim potrebe, da bi jih naša vlada priznala,« je povedal za Radio Slovenija. Z ministrstva za gospodarstvo so v preteklosti sporočili, da bo vlada o primernem nadomestilu odločala na podlagi kriterijev, ki jih pravkar pripravlja. Na podlagi tega bo lahko vlada ugotovila škodo podjetij in posledično morda določila nadomestilo. »V primeru odločitve vlade o določitvi primernega nadomestila bodo naftna podjetja pozvana k vložitvi zahtevka z vsemi zahtevanimi podatki in dokazili,« so dodali.
