Po dveh dneh od začetka političnega procesa oblikovanja nove vlade je bilo v zakulisju koalicijske sestavljanke živahno. Osrednje prizorišče so bila srečanja strokovnih komisij treh strank, Gibanja Svoboda, SD in Levice, kjer pilijo vsebine različnih poglavij bodoče koalicijske pogodbe. Osrednje težišče pogovorov se nanaša na področje zdravstva, ki ga bo verjetno vodil kader stranke Gibanje Svoboda oziroma zdravnik Danijel Bešič Loredan. V SD in Levici si zaradi različnih pogledov, kako nasloviti težave v zdravstvu, prizadevajo čim bolj natančno definirati, kaj naj bi počel bodoči minister za zdravje.
S področja kadrovskih zadev je jasno, da bosta v vladi predsednica SD Tanja Fajon in koordinator Levice Luka Mesec. Še vedno aktualna evropska poslanka bo verjetno zunanja ministrica, čeprav naj bi ji v Gibanju Svoboda ponudili tudi vodenje državnega zbora. S tem so sledili nepisanemu pravilu, da državni zbor prevzame druga stranka v koaliciji, a so se temu v SD menda odrekli, ker bi bili zaradi tega ob dve ministrstvi, kolikor šteje funkcija predsednika državnega zbora v koalicijski aritmetiki. SD naj bi po naših informacijah poleg zunanjega ministrstva vodila tudi pravosodje in ministrstvo za gospodarstvo, o četrtem resorju pa naj bi se dogovorili v petek. Zaradi kadrovskih zadev so v SD padale tudi težke besede. Kot smo v Dnevniku že poročali, naj bi poslanska skupina zahtevala več besede pri izboru bodočih ministrov, pri tem naj bi nasprotovali podpredsednici SD Dominiki Švarc Pipan, ki je bila v igri za pravosodno ministrico.
SAB: Čas za povezovanje
Ta se je v sredo na družbenih omrežjih odzvala z zapisom, da je žalostno, kam vodi sla po moči, in to od ljudi v isti stranki, ljudi, ki bi morali biti kot ekipa. »Ni razočaranje, ker to je del politike, mešetarjenje in nož v hrbet znotraj lastnih vrst,« je zapisala Švarc-Pipanova. S takšnim odzivom naj bi podpredsednica stranke dokončno pokopala vse možnosti za vrnitev v resor, kjer je bila pred nekaj leti državna sekretarka. Ministrstvo za gospodarstvo naj bi prevzel predsednik strokovnega sveta Milan M. Cvikl.
Socialni demokrati se bodo danes prvič po aprilskih volitvah sestali na ravni predsedstva in opravili analizo, zakaj so dosegli le 6,69-odstotno podporo. Med razloge, ki naj bi povzročili slabši rezultat od pričakovanj, naj bi uvrstili sodelovanje v koaliciji KUL, poseg vlade Janeza Janše v Gen-I, zaradi česar se je v politiki pojavil Robert Golob, temu pa sta sledila aktivacija in poenotenje liberalnega pola slovenske politike. Nekaj krivde naj bi pripisali tudi šibkemu zaključku kampanje SD.
Na drugi strani v Levici, kjer so razloge za slabši volilni rezultat analizirali nemudoma po volitvah, vstopajo v pogajalski proces z Gibanjem Svoboda veliko bolj poenoteni. Koordinator stranke Luka Mesec naj bi prevzel ministrstvo za delo in socialne zadeve, odgovornost za vodenje pa naj bi prevzeli tudi za kulturo, v igri naj bi bilo še šolstvo. Vse drugo bo vodila stranka Gibanje Svoboda, v kolikšni meri naj bi v sklopu njihove kvote sodelovali kadri strank LMŠ in SAB, še ni jasno. V SAB namreč po pojasnilih podpredsednice Maše Kociper ocenjujejo, da je napočil čas za povezovanje strank leve sredine, a da uradnih pogovorov na to temo še ni bilo. x
