Prvi rok za prijavo na razpis je 6. marec, drugi pa 31. avgust. Ministrstvo lahko vlagatelje zaprosi še za dopolnitev vloge. O izidu bodo obveščeni najpozneje v 30 dneh od odpiranja vlog.
Po programu za večjo letalsko povezljivost Slovenije v obdobju 2023-2026 je na prvem prednostnem seznamu skupno deset prog. Štiri so za lete na končno destinacijo - Bruselj, Skopje, Praga in Berlin - šest pa za lete na letališča, od koder bodo lahko potniki leteli naprej - Dunaj, Koebenhavn, Atene, Madrid, Amsterdam in Helsinki.
Na dopolnilnem seznamu so povezave z Rimom, Stockholmom, Oslom, Barcelono, Lizbono, Prištino in Parizom. Na tretjem seznamu so vse destinacije na ozemlju skupnega evropskega zračnega prostora (ECAA), kamor sodijo države EU, Norveška in Islandija ter Albanija, BiH, Severna Makedonija, Črna gora, Srbija in Kosovo.
Program predvideva subvencioniranje 50 odstotkov letaliških pristojbin za prevoznike, ki bodo vzpostavili lete na razpisanih povezavah. Upravičeni prevozniki bodo subvencije prejeli na podlagi trimesečnih poročilih o opravljenih letih in o številu prepeljanih potnikov.
Ministrstvo je sredstva doslej dodelilo za nove povezave v Luksemburg, Rigo, Madrid, Koebenhavn, Berlin, Düsseldorf in na Gran Canario. Letalska povezljivost Slovenije se je leta 2025 po podatkih Fraporta Slovenija, ki med drugim upravlja ljubljansko letališče, medletno povečala za 23 odstotkov.
Neporabljena sredstva
Skupna sredstva, ki jih je vlada namenila za subvencije letalskim prevoznikom v letih od 2023 do 2026 je sicer 16,8 milijona evrov, torej 5,6 milijona letno, a je del denarja ostal neporabljen, zato bod denar navoljo tudi za linij, ki naj bi začele delovati šele letos in bodo subvencionirane tudi v letu 2027.