Kot je pojasnil oskrbnik Tomaž Mur, je porod potekal hitro in samostojno. Oskrbniki so se umaknili in dogajanje ves čas spremljali prek kamer. »Tudi preostala šimpanzja družina se je med porodom umaknila.«
Ime z močnim sporočilom
Ime Togo so mladiču izbrali oskrbniki po zahodnoafriški državi Togo, kjer so zahodni šimpanzi (Pan troglodytes verus) v naravi lokalno izumrli – tako kot v sosednjih državah Benin in Burkina Faso. Populacija zahodnih šimpanzov se je v zadnjih 25 letih zmanjšala za približno 80 odstotkov. Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) ocenjuje, da jih danes v naravi zahodne Afrike živi le še med 18.000 in 55.000.
Zahodne šimpanze ogroža predvsem izguba življenjskega prostora, ki jo povzroča razvoj gojenja oljnih palm, kavčukovca, evkaliptusa in sladkornega trsa. H krčenju habitata prispevajo tudi sečnja, rudarjenje in pridobivanje nafte, kar vodi tudi k razdrobljenosti njihovega okolja.
Nekoč obsežen in povezan habitat se je zmanjšal na manjše gozdne zaplate, ločene s kmetijskimi zemljišči, cestami in drugimi človeškimi posegi. Družinam šimpanzov je zato močno omejen dostop do virov hrane, hkrati pa tudi do stikov z drugimi skupinami šimpanzov, kar vodi v zmanjševanje genetske raznolikosti. Ker se kmetijstvo širi na življenjska območja šimpanzov, ti vse pogosteje posegajo po kmetijskih pridelkih, zaradi česar jih lokalni prebivalci pogosto dojemajo kot škodljivce in jih preganjajo.
Bližnji stik med ljudmi in šimpanzi pa povzroča tudi vedno pogostejše preskoke človeških bolezni na šimpanze, ki nanje niso prilagojeni in niso odporni proti njim. Najnevarnejša je virusna bolezen ebola, ki je ponekod povzročila lokalno izumrtje vrste. Zelo nevarne za divje populacije pa so tudi gripa, tuberkuloza, gobavost, poliomielitis in mnoge druge.
Veterinarski pogled
»Vsako novo rojstvo prinaša v živalski vrt veselje, za nas veterinarje pa tudi nove izzive. Neža nam mladiča pokaže, da ga lahko vizualno ocenimo – preverimo število prstov in morebitne prirojene posebnosti, ne dovoli pa fotografiranja. Prek opazovanja in sodelovanja z oskrbniki spremljamo, ali mladič sesa, pridobiva težo in se normalno razvija,« je rojstvo komentiral vodja veterinarjev v ZOO Ljubljana dr. Pavel Kvapil.
Veterinar Peter Omejc opozarja tudi na pomen varnosti. Po njegovih besedah so šimpanzi zelo občutljivi za človeške bolezni. »Kar je za nas blag prehlad, je lahko zanje tudi smrtno nevarno.« Vsi, ki so v bližnjem stiku z njimi, dosledno uporabljajo biovarnostne ukrepe. »Obiskovalce prosimo, da so do šimpanzov spoštljivi – naj ne trkajo po steklu, naj se umaknejo, če so bolni, in tako pomagajo preprečevati širjenje bolezni,« so sporočili iz ljubljanskega živalskega vrta.
Kako poteka razvoj mladičev šimpanzov
Samice šimpanzov imajo mladiče na štiri do sedem let, brejost pa traja približno sedem mesecev in pol. Običajno skotijo enega mladiča, ki je ob rojstvu popolnoma odvisen od matere. Mladiči tehtajo okoli 1,5 do 2 kilograma, rodijo se brez zob, z redko dlako in zelo slabim vidom. Ker se mati veliko giblje, se mladič v prvih tednih močno oprijema njene dlake na trebuhu, šimpanzinja pa ga prve dni dodatno podpira. Prve mesece se malčki prehranjujejo izključno z materinim mlekom Okoli 3. do 6. meseca začnejo postopno okušati trdo hrano, raziskovati okolico in se tesneje povezovati z ostalimi člani družine. Dojenje lahko traja od štiri do pet let, v tem času pa se mladiči učijo socialnih pravil, komunikacije in uporabe orodij. Ob mami ostanejo od 7 do 11 let. Samice se ob zrelosti preselijo v druge skupine, samci pa običajno ostanejo vse življenje v matični skupini.
Zakaj mladiča ne pokažejo takoj
»Mladiča ne pokažemo takoj javnosti, saj želimo, da se poporodno obdobje mirno in varno zaključi, da se vez med mamo in mladičem dobro vzpostavi in da ga sprejme celotna družina šimpanzov. Ko vidimo, da je vse v najlepšem redu, mladiča postopno predstavimo tudi obiskovalcem,« pojasnjuje veterinar ZOO Ljubljana dr. Marjan Kastelic.
Obiskovalce prosijo, da se pri ogradi šimpanzov vedejo spoštljivo: ne trkajo po steklu, ne uporabljajo bliskavice ob fotografiranju, ne kričijo in ne hranijo živali. Če so bolni, naj se raje umaknejo korak ali dva stran. »Z upoštevanjem bontona ZOO skupaj skrbimo, da je obisk varen in prijeten za živali in ljudi.«
