Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport so po večmesečnih usklajevanjih pripravili predlog novega zakona o Kobilarni Lipica. Vlada ga bo predvidoma sprejela danes in poslala v državni zbor.
Politika v preteklosti pri odločanju o modelih upravljanja kobilarne pogosto ni imela ravno srečne roke. Prav tako so se v kobilarni kot po tekočem traku menjavali politično nastavljeni direktorji. Zdaj model s ciljem razvoja, učinkovitejšega upravljanja in naložb ponovno spreminjajo.
Na dvorišču spet en gospodar
Na ministrstvu za gospodarstvo, kjer so predlog novega zakona pripravili v sodelovanju z vsemi glavnimi deležniki, so prepričani, da na istem dvorišču ne moreta biti dva gospodarja. Predlog zato kot glavno spremembo predvideva ponovno enovito organiziranost kobilarne. Potem ko se je pred šestimi leti javni zavod preoblikoval v gospodarsko družbo Holding Kobilarna Lipica, javno službo pa je prevzela hčerinska družba Kobilarna Lipica, se bo ta zdaj pripojila nazaj k holdingu, ki se bo v naslednjem koraku preoblikoval v družbo Kobilarna Lipica. Ta bo v stoodstotni lasti Republike Slovenije in bo imela status pravne osebe javnega prava in nepridobiten značaj, kar pomeni, da ne bo izplačevala dobička, ampak ga vlagala v razvoj dejavnosti. Kot je v času javne obravnave pojasnil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež, je glavni namen omogočiti, da država neposredno vlaga v svoje premoženje ter s tem nadaljnji infrastrukturni razvoj in obnovo stavbne dediščine. »S spojitvijo v eno pravno osebo želimo preseči omejitve, ki jih prinaša model ločenih javne službe in tržnih dejavnosti ter evropskih zahtev, da ne sme biti ustvarjenih več kot 20 odstotkov tržnih prihodkov, če želimo biti skladni s pravili državnih pomoči,« je razložil. V primeru sprejetja zakona naj bi tako vendarle prišel na vrsto tudi začetek prenove bazena, ki je velika črna točka, v bodoče pa še prenova spomeniško zaščitenega hotela Klub.
Nujna kadrovska okrepitev
Dober poznavalec kobilarne in član civilne iniciative za Lipico dr. Stanislav Renčelj je zadovoljen, da jim je uspelo pravočasno preprečiti škodljivo zamisel, da bi Lipica pristala pod okriljem Slovenskega državnega holdinga, saj ne gre za klasično gospodarsko družbo, temveč spomenik državnega pomena. Njeno bistvo so lipicanci, klasična šola jahanja, skrb za kulturno in naravno dediščino, ne pa ustvarjanje dobička. »To so na srečo razumeli in hitro popravili.« Spremembo zakona, po kateri bo imela kobilarna enovito vodstvo, njeno financiranje pa bo urejeno pod eno streho, pozdravlja. Obenem pa opozarja, da so največja težava Lipice kadri, v katere se je v zadnjem obdobju bistveno premalo vlagalo, zato so potrebne okrepitve na vseh področjih, od marketinga do zlasti konjeništva in dresure konj. »Govorimo lahko o 20 izgubljenih letih, ko je imela politika v Lipici ne toliko politične apetite kot predvsem premalo odgovornosti. In ko je grešila s političnim kadrovanjem, ne da bi kogar koli na tem območju vprašala, kako lahko skupaj najdemo primernega človeka, ki bi živel z Lipico in jo peljal naprej. To je bila velika napaka.« Sam zakon tega ne more rešiti, temveč ambiciozno vodstvo, ki bo odprlo vrata nujno potrebnemu novemu znanju in novim ambicijam, opozarja Renčelj.
Hitrih rezultatov ne bo
Tudi dr. Klemen Turk, predsednik strokovnega sveta Združenja rejcev lipicanca Slovenije, je prepričan, da zakon sam po sebi brez pravih ljudi in jasne strategije ne bo dovolj. »V Lipici bo nujno angažirati ljudi, ki bodo pripravljeni vložiti veliko energije v to, da se zapelje zadeve v pravo smer, politika oziroma država kot lastnik pa bo morala za tem trdno stati, ne pa da si vsakih nekaj let premisli, kaj bi rada s kobilarno.« Kot opozarja, sta konjereja in konjeništvo tek na dolge proge. »Kar koli se danes nastavi, bodo prvi rezultati vidni čez pet let. Tudi politika se mora tega zavedati in v nadzorni svet imenovati člana, ki bo imel strokovna znanja s področja konjereje in konjeništva.«
Opozarja, da kadrov, ki jih kobilarna potrebuje, predvsem mladih jahačev, ni mogoče dobiti na trgu, temveč jih je treba izšolati. »Treba bi bilo oblikovati izobraževalne programe v povezavi z drugimi izobraževalnimi ustanovami, pripeljati strokovnjake iz tujine in načrtno delati s temi kadri. Od leta 1990 Kobilarna Lipica, s kratkimi obdobji vzponov, tone, žal. Kakovost konj je še zelo dobra, delo z njimi pa ni na ravni, ki bi se od take ustanove pričakovala. V naslednjih letih se je treba bolj posveti delu z ljudmi in konji in manj gledati na dobičke. Če bi konji prišli v širši svetovni vrh dresure, kar še zmeraj strokovno trdim, da bi lahko, bi to veliko pomenilo tudi za promocijo in ugled.«
Tudi v Občini Sežana si želijo dvig Lipice na višjo raven z okrepljenim sodelovanjem ter bolj tesno vpetostjo kobilarne v lokalno okolje in celotno destinacijo Kras. »Hkrati pa bi morala biti bolj prepoznavna tudi kot biser v nacionalnem merilu in širše, nekakšen promocijski center države, ne samo lokalnega območja. Tukaj bi morali potekati protokolarni dogodki na državni ravni,« je prepričan sežanski župan Andrej Sila. Okrepiti bi bilo treba tudi sodelovanje z lokalnimi kmetijami s ciljem zagotavljanja najkvalitetnejše krme, kar bi pozitivno vlivalo tudi na ohranjanje kraške krajine, ki se zarašča.
