Prvi obisk premierja Janeza Janše v Bruslju bo potekal v času, ko se članice EU pripravljajo na pogajanja o novem skladu za okrevanje in večletnem evropskem proračunu za obdobje 2021–2027. S pomočjo obeh finančnih instrumentov naj bi države članice dobile potrebna sredstva za spopad z gospodarskimi posledicami epidemije koronavirusa in za prehod njihovih gospodarstev proti brezogljičnim družbam. Prav o tem vprašanju bodo potekali pogovori Janše s predsednikom evropskega sveta Charlesom Michelom in predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen. Obema bo Janša predstavil tudi prioritete slovenskega predsedovanja, ki se bo začelo v drugi polovici prihodnjega leta.
Slovensko stališče glede svežnja za okrevanje je sicer znano. Slovenija ga podpira in poziva k njenemu čim prejšnjemu sprejetju. To je na včerajšnji videokonferenci s srbskim in madžarskim premierjem, Aleksandrom Vučićem in Viktorjem Orbanom, ponovil Janša. Po njegovi oceni bi bil takšen dogovor pomemben, ker bi se povečal optimizem v Uniji, na finančne trge pa bi se vrnilo več zaupanja. Toda vprašanje je, ali ga bo možno doseči že na izrednem vrhu EU prihodnji teden.
Von der Leynova ceni Janševo ponudbo
Janša se bo z Michelom in von der Leynovo pogovarjal tudi o migracijah. Evropska komisija je sicer predstavitev nove azilne zakonodaje, s katero naj bi presegli pretekle delitve med vzhodom in zahodom glede porazdelitve prosilcev za azil, prestavila na september. Prav tako bodo pogovori potekali tudi o konferenci o prihodnosti EU. Janša ocenjuje, da EU v tem trenutku ne potrebuje novih pogodb ali ustanov, saj bi takšna razprava vodila zgolj do novih delitev v EU. Po njegovi oceni so potrebni pragmatični koraki naprej.
O takšnih pragmatičnih korakih utegne spregovoriti tudi s predsednico evropske komisije von der Leynovo. Gre za njegovo pobudo, da bi z evropsko komisijo dosegel poravnavo zaradi leta 2016 zaseženega računalnika Banke Slovenije v preiskavi o bančni sanaciji leta 2013, v okviru katere je prišlo tudi do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.
Ker so bili na zaseženem računalniku tudi podatki ECB, se je spor zaradi tožbe evropske komisije glede nedotakljivosti arhivov ECB znašel na sodišču EU. Von der Leynova sicer Janševi ponudbi ne nasprotuje, kot je razvidno iz njenega nedavnega odgovora premierju. V pismu je zapisala, da ceni slovensko pripravljenost, da bi dosegli rešitev za vprašanje, pri katerem sta se stališči Slovenije ter komisije in ECB razlikovali. Bolje želi razumeti možnosti, ki jih vidi Slovenija za rešitev vprašanj, ki so privedla do tožbe. Toda tega dialoga ne bo vodila sama, temveč ga prepušča pristojnim službam komisije.
Pri Stoltenbergu o izdatkih za vojsko
Pomemben del obiska Janše v Bruslju bo tudi obisk generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga, ki mu je obrambni minister Matej Tonin že predstavil načrte za povečanje obrambnih izdatkov za vojsko. S tem bi Slovenija utegnila do leta 2026 doseči od Natovih članic sprejeto valižansko zavezo, da za svoje obrambne proračune namenijo 2 odstotka BDP.
Načrte za postopno poviševanje sredstev za vojsko, ki jih določa v vladi potrjeni, a ne še v parlamentu sprejeti zakon o investicijah v Slovensko vojsko med letoma 2021 in 2026, bo Stoltenbergu predstavil tudi Janša. Premier, ki se je v opoziciji poigraval z zamislijo uvedbe naborniškega sistema, je junija zagotovil, da bo vojska dobila potrebna sredstva za svoje delovanje. Toda denar za povišanje vlaganj še ni zagotovljen. Sredstva za vojsko bo treba zagotoviti v letnih proračunih, če bo zakon o investicijah v Slovensko vojsko potrjen v parlamentu. V nedavnih razpravah v državnem zboru je sicer povišanju sredstev najodločneje nasprotovala Levica.
