Množični pogini klapavic v zadnjih letih resno ogrožajo gojenje školjk v Jadranu in drugod po Sredozemlju. Mednarodni projekt Teamforadris združuje raziskovalce in gojitelje z namenom razumeti vzroke poginov in razviti rešitve za bolj odporne načine gojenja. V okviru projekta, ki poteka v programu Interreg IPA ADRION, sodelujejo tudi slovenske institucije, med njimi Zavod YouSea, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani in Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo.
Podnebne spremembe kot pomemben dejavnik
Pregled znanstvenih raziskav kaže, da pogine klapavic povzroča kombinacija več dejavnikov. Med najpomembnejšimi so segrevanje morja, temperaturni ekstremi, spremembe slanosti in pomanjkanje kisika v vodi, pomembno vlogo pa imajo tudi onesnaževanje, plenjenje in tekmovanje za hrano.
V Piranskem zalivu so v školjčišču Zavoda YouSea v letih 2023 in 2024 zaznali visoko smrtnost klapavic. Podobne težave so se pojavile tudi drugod po Jadranu in Sredozemlju, na primer v Boki Kotorski, kjer je pogin povzročil do 90-odstotni upad proizvodnje, ter v italijanskem Cagnanu Varanu, kjer so leta 2024 zabeležili popoln izpad proizvodnje.
»Razumevanje vzrokov poginov je ključno za prihodnost gojenja klapavic v Jadranu. S sistematičnim spremljanjem okolja in zdravja školjk želimo razviti rešitve, ki bodo gojiteljem pomagale prilagoditi pridelavo na hitro spreminjajoče se razmere v morju,« poudarja Irena Fonda, soustanoviteljica Zavoda YouSea.
Poskus gojenja v globlji vodi
Raziskovalci od leta 2025 mesečno spremljajo zdravstveno stanje klapavic v vseh letnih časih. Poleg okoljskih razmer preučujejo tudi vpliv obrasti organizmov, kot so plaščarji rodu Clavellina, in pojav predatorskih ploskih črvov.
Slovenija je v projekt vključena tudi kot pilotna lokacija za poskus gojenja klapavic na morskem dnu v globlji vodi. Takšen pristop bi po mnenju Irene Fonda lahko zmanjšal vpliv visokih poletnih temperatur in omejil obrast organizmov, kar bi lahko izboljšalo preživetje školjk.
