Že trinajsto leto zapored jih je Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja podelil ustanovam, ki s svojo vpetostjo v mednarodno sodelovanje zagotavljajo doseganje kriterijev kakovosti in ustvarjajo učinke, ki vplivajo na strokovni razvoj izobraževalcev, njihovo povezovanje in oblikovanje timov ter na razvoj ustanov, ki v projektih sodelujejo.
»Vesela sem tega priznanja, saj nam po več letih udeležbe pri evropskih projektih daje povratno informacijo, da delamo dobro in gremo v pravi smeri. Zagotovo je to znanje, ki nam širi obzorja in s katerim lahko v svoje delo uvajamo novosti in izboljšave,« je povedala ravnateljica Darja Ravnik. Po njenih besedah pa je najpomembneje, da s tem izboljšujejo kakovost izobraževanja in da so učinki ter napredek vidni tudi pri učencih.
Senzorna soba
Najodmevnejši rezultat enega izmed projektov Povezani v drugačnosti je izgradnja senzorne sobe in igralnice, ki je ne uporabljajo samo na šoli, temveč je na voljo tudi drugim uporabnikom iz lokalnega okolja.
V sklopu evropskih projektov so se strokovni delavci šole že izobraževali na Češkem, Slovaškem, Hrvaškem, Portugalskem, v Nemčiji, na Danskem in Finskem. Konec januarja pa so na konjiški šoli v sklopu programa Erasmus+ gostili štirinajst učiteljev in trinajst osnovnošolcev iz Španije, Italije in Nemčije. Dveletni projekt nosi naslov Evropa programira. Tema projekta je programiranje in uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije. Sodelujoče šole pripravijo enotedenske aktivnosti in predstavijo znanje, ki ga na šoli že imajo. Tako udeleženci izmenjajo strokovno znanje, prikažejo dobre prakse in pridobivajo kompetence.
Učenci so v sklopu projekta spoznali robotiko in programiranje, aplikacijo za geolov, virtualno in obogateno resničnost, 360-stopinjsko foto in video obdelavo, risali so s 3D-pisalom, preizkusili aktivna tla in x-box, izdelali hologram ter ustvarjali v ULAB domače gimnazije, je razložil koordinator evropskih projektov na šoli Dominik Trstenjak.
Poleg teh aktivnosti so učenci, tako gostje kot gostitelji, na šoli prespali in se tako še bolj povezali med seboj. Med enotedenskim bivanjem so obiskali tudi Nordung center v Vitanju, v Ljubljani pa so bili na fakulteti za računalništvo in informatiko ter na Inštitutu Jožefa Stefana, učenci pa so uživali še v Muzeju iluzij. Za gostujoče učitelje so pripravili različna izobraževanja, prisotni so bili pri pouku, navdušili so jih primeri dobre prakse, kot so vključevanje terapevtskega psa v pouk, medpredmetno povezovanje in formativno spremljanje ter uporaba tablice pri športu.
Slovenska šola jim je všeč
Trinajstletna Aurora Nalbone se na Sicilijo vrača s čudovitimi spomini. Sneg je videla zgolj enkrat v življenju, tokrat pa je uživala v sankanju na Rogli. Všeč sta ji tudi slovenska šola in to, kako je poskrbljeno za hrano. Učenci so namreč imeli na šoli tako malico kot kosilo. V Italiji tega ni. Po štirih urah pouka pojedo sendvič, ki ga prinesejo od doma (prav tako je v Nemčiji) in nato nadaljujejo še z dvema urama pouka. »Nimamo jedilnice, pouk imamo ves čas v isti učilnici, poteka drugače, tako da se sploh ne družimo z drugimi učenci, nimamo garderobnih omaric, v šoli smo obuti… Ta šola mi je bolj všeč.« Zelo je pohvalila omenjeni evropski projekt. »Je 'pameten', širi nam obzorja, postali bomo še bolj izobraženi. Potujemo v druge evropske države, spoznavamo Evropejce, njihove navade in običaje, spoznavamo, kje živimo.«
Nemški osnovnošolec Waldorfske šole Hamm blizu Dortmunda Erik Bohnenschäfer je za izmenjavo izbral Slovenijo, ker o njej ni vedel praktično nič. Zdaj je ugotovil, da je majhna, zelo majhna in da imamo drugačno hrano. »Kako sem se razveselil snega! Zelo so mi bili všeč Muzej iluzij in računalniške delavnice. Na šoli nimamo robotike, tu pa sem se naučil programirati.« V Slovenijo se bo še vrnil in s seboj pripeljal družino. Zadovoljna je bila tudi njegova vrstnica Svenja Heil, ki pa ji je bilo najbolj všeč spanje v šoli. Dejala je, da se bosta zagotovo srečali njena in gostiteljska družina.
Zakaj se je Konjičanka Ema Marguč odločila, da v goste sprejme prijateljico iz druge države? »Zato, ker sem želela spoznati nekoga novega, ki prihaja iz druge države, ki govori drug jezik in ima drugačne navade kot jaz. Rada bi izpilila znanje angleščine, v šoli pa se učim tudi nemško. Evropski projekti so izredno koristni, ker omogočajo dodatno izobraževanje in manjšajo predsodke in stereotipe o drugih narodih.«
Ali se bo ena izmed gostiteljic, sedmošolka Zala Fijavž, udeležila mobilnosti in šla na Sicilijo? »Zelo rada bi se udeležila izmenjave, ni pa nujno, da bom izbrana. Z učenci iz Italije smo se zelo povezali, učili smo se italijanskih besed, skupaj smo prepevali, si med seboj postavljali različna vprašanja in tako spoznavali kulturo drug drugega.«
Strahovi, s katerimi so nemški in italijanski učenci odpotovali v Slovenijo, od tega, da jim ne bo všeč slovenska hrana, da se gostiteljski družini ne bodo počutili domače, do tega, da bodo izgubili prtljago, so bili povsem odveč. Robčkov je ob slovesu zmanjkalo.
Upravičeno zadovoljna je bila ravnateljica Darja Ravnik: »Ponosna sem na naše učence in učitelje, saj so bili ob dodatni količini dela fleksibilni, odzivni in pripravljeni pomagati. Vzdušje in prijaznost so pohvalili tudi gostujoči učitelji, ki so izpostavili odlično organizacijo, kakovost izobraževanj, urejenost šole in pozitivno naravnanost. Naši učitelji so jim brez zadrege odprli vrata učilnic, pokazali svoje delo in goste navdušili. Naši učenci so sprejeli otroke v svoje družine, se pogovarjali v angleščini in skrbeli za njihovo dobro počutje, tako v šoli kot doma. Učenci so med seboj postali prijatelji in premagali strah pred neznanim.«
Vodnik po Slovenskih Konjicah
Koordinator iz Španije je povedal, da so naši učenci prihodnost. S takšnimi projekti jim krepimo zavest, da so del Evropske unije in da so v drugih državah ljudje, ki kljub drugačnemu jeziku in kulturi lahko postanejo dobri prijatelji.
Koordinator projekta Dominik Trstenjak je izdelal tudi interaktivni vodnik po Slovenskih Konjicah, ki ga bodo v domačem TIC uporabljali tako krajani kot turisti, ki bodo obiskali mesto cvetja in vina.
