Družina našega sogovornika je pred dnevi popoldne prišla v eno izmed znanih gostišč na Dolenjskem. »Usedli smo se za mizo kot vsak normalen gost in čakali, da nas pride kdo postreč. Opazoval sem, kako natakarji normalno strežejo druge goste, do naše mize pa ni prišel nihče,« je povedal Kristjan Deneja. Ker je bil v gostišču z ženo in štiriletno hčerko, je ženi dejal, naj stopi v gostišče in vpraša, ali lahko dobijo tortico ali sladoled za njuno hčer.
»Ko je šla vprašat, ji je natakar rekel, da nimajo tortic in nobene pijače, da je vsega zmanjkalo. Ko mi je to povedala, sem šel sam vprašat, zakaj nas nočejo postreči. Tam sem dobil odgovor, ki me je šokiral,« je dejal. Natakar mu je rekel, da jim ne bodo postregli, ker so Romi, saj da jim je tako naročil šef. Odgovor je družino zelo presenetil in jo tudi osramotil.
Tudi otrok žrtev rasizma in diskriminacije
Deneja je dodal, da se mu nikoli v življenju ni zgodilo kaj takega. »Hodim po vsej Sloveniji, po restavracijah in hotelih, in nikoli nisem imel nobenih problemov. Vedno se obnašam spoštljivo kot vsak drug človek. Najbolj me je prizadelo to, da je moja štiriletna hči jokala zaradi navadne tortice ali sladoleda, ki ga ni dobila le zato, ker smo Romi,« je povedal in ob tem dodal, da otrok ne razume rasizma in diskriminacije.
Takoj po obisku v gostišču je poklical policijo, kjer so mu povedali, da za to niso pristojni, in ga usmerili na tržni inšpektorat. Tam so nam pojasnili, da prijave glede diskriminacije niso prejeli. »Ob tem pojasnjujemo, da lahko vsakdo, ki meni, da je bil diskriminiran, prijavo posreduje zagovorniku načela enakosti. Ta kot neodvisen državni organ zagotavlja varstvo pred diskriminacijo ter enako obravnavo vseh oseb v javnem in zasebnem sektorju,« so zapisali in dodali, da je tržni inšpektorat pristojen v primerih morebitne diskriminacije, povezane z dostopom do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti. V teh primerih lahko zoper kršitelja uvedejo prekrškovne postopke in izrečejo ustrezne prekrškovne sankcije. Vprašanja o dogodku smo naslovili tudi na gostišče, kjer za pojasnila niso bili dosegljivi.
Podoben primer že pred leti
V uradu varuhinje za človekove pravice so pojasnili, da pobude še niso prejeli, a tudi če bi jo, njihove pristojnosti segajo le do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev pooblastil, kar gostišča niso. Je pa varuh o podobnem primeru že poročal leta 2021. Takrat je pripadnica romske skupnosti v pismu opisovala izkušnjo v enem izmed gostinskih lokalov v Prekmurju, ker njej in njenim prijateljem niso želeli postreči pijače zato, ker se je v istem tednu tam že dvakrat neka druga skupina Romov sprla in stepla.
»Ob tem naj bi natakarica pobudnici sicer opravičujoče pojasnila, da če bo zdaj postregla njim, bo morala zopet vsem drugim Romom. Pobudnica je trdila, da so se ob takšni zavrnitvi počutili manj vredne in ponižane, da je v tem primeru nedvomno šlo za diskriminacijo in celo, da je takšnih diskriminatornih dejanj v zadnjem času spet veliko,« so pojasnili v uradu varuha. Pobudnico so v tem primeru napotili k zagovorniku načela enakosti. »Upoštevajoč sicer le navedbe pobudnice pa je bilo videti, da je šlo za tipičen primer prepovedane oblike neposredne diskriminacije na podlagi etničnega ozadja pri dostopu do dobrin in storitev. Kot kaže, je bila pobudnici storitev zavrnjena le na podlagi etnične pripadnosti, v očeh gostincev pa je bila skupaj s prisotnimi prijatelji le zaradi svojega porekla kolektivno odgovorna za dejanja, za katera sami sicer niso nosili nobene dejanske individualne odgovornosti,« so dodali. Po njihovi oceni takšna ravnanja ne morejo biti sprejemljiva in gre za hudo obliko diskriminacije.