Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je po pogovorih s predstavniki zdravstvenih domov in bolnišnic na Gorenjskem na novinarski konferenci na Jesenicah izpostavila, da so med največjimi izzivi tudi gorenjskega zdravstva administrativne obremenitve.
"Če citiram svojega kolega, Iztoka Tomazina iz Zdravstvenega doma Tržič, zdravnik v svojem ordinacijskem času danes dlje časa gleda v računalnik kot pacienta," je dejala Beović. Opozorila je, da se je na primarni ravni zdravstva izredno razširila administracija, ki bi jo lahko izvajale druge osebe, s čimer bi razbremenili zdravstveno osebje, da bi se lahko bolj posvetilo bolniku.
Ta problem po različnih ambulantah rešujejo različno. "V bistvu družinska medicina in primarna raven na splošno pogrešata neko vodenje tega področja na nacionalni ravni, kjer bi se lahko skupaj poiskale najboljše prakse in spremenile v priporočila, kako organizirati delo, na vsak način seveda ob administrativni razbremenitvi," je dejala Beović.
Opozorila je tudi na pomanjkanje zdravnikov družinske medicine in drugih specialnosti. "Treba je vložiti vse napore, da se to izboljša, pa ne zato, da bomo lahko delali več na administraciji, ampak da bomo lahko skrbeli za bolnike," je poudarila.
Na Gorenjskem pomanjkanje zdravnikov in druge težave na primarni ravni uspejo v veliki meri reševati prek Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG). Ta povezuje zdravstvene domove in predstavlja primer dobre prakse, kar prepoznavajo tudi mladi zdravniki, zato imajo večje število specializantov.
Direktorico Zdravstvenega doma Jesenice Majo Robič veseli, da tudi zbornica prepoznava OZG za primer dobre prakse. To se ji zdi še posebej pomembno v tem času, ko se pojavljajo težnje po preoblikovanju OZG. "Prek regijskega povezovanja se lažje soočamo s težavami, ki jih imamo. To so predvsem pomanjkanje družinskih zdravnikov, podfinanciranje določenih programov in zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva v manjših domovih," je izpostavila Robič.
S kadrovskimi težavami se soočajo tudi v bolnišnicah, kjer poleg tega opozarjajo na probleme urgentne službe. Ob pomanjkanju vključevanja zdravnikov s primarne ravni hitri pregledi padejo ne le na specialiste družinske ali urgentne medicine temveč tudi drugih strok. "Tako lahko pride do situacija, ko bolnika z neko določeno diagnozo ne obravnava ustrezen specialist," je opozorila Beović.
Na izzive pri delovanju urgentnih centrov je opozorila tudi strokovna direktorica Splošne bolnišnice Jesenice Ksenija Šimnovec. Poleg tega je izpostavila izzive na področju radiologije, kjer je trenutno največja kadrovska stiska. "Kolikor je mogoče, jo rešujemo z zdravniki, ki pri nas delajo po podjemni pogodbi. Imamo razpisanih tudi kar nekaj specializacij," je povedala.
Glede na kadrovsko stisko v zdravstvu je aktualno tudi vprašanje, kako bodo na Gorenjskem zagotovili kader za načrtovano novo regijsko bolnišnico v Kranju. Kot je povedala Beović, so nove bolnišnici v slovenskem prostoru zagotovo potrebne. "Se pa seveda sprašujemo, kdo bo v teh bolnišnicah delal," je izpostavila. Ob tem je spomnila, kako so tudi centri za krepitev zdravja, ki so sicer dobrodošli, pobrali medicinske sestre iz bolnišnic.
S kadrovskimi težavami se soočajo tudi v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj. Predstavniki bolnišnice pričakujejo podporo zbornice pri vzpostavljanju pravil za specializacije na ravni države, pa tudi pri organizaciji in vrednotenju zagotavljanja neprekinjene oskrbe za urgentna stanja v ginekologiji.