Na odvetniški zbornici očitke zavračajo in zatrjujejo, da prijave rešujejo sproti. Disciplinski tožilec Mitja Jelenič Novak je pojasnil, da so v zadnjih treh letih v povprečju na leto rešili okoli 90 odstotkov vseh prijav zoper odvetnike. Lani so v reševanje prejeli 120 prijav in prav toliko so jih tudi rešili (končno poročilo disciplinskih organov za lansko leto je sicer še v pripravi).
Od marca 2010 do februarja 2011 je disciplinski tožilec obravnaval 141 prijav zoper odvetnike. Uvedbo disciplinskega postopka je zahteval zoper 59 odvetnikov, 43 prijav pa je zavrgel. Prijavitelji so odvetnikom med drugim očitali nevestno zastopanje, zaračunavanje višjega plačila stranki, kot ga določa odvetniška tarifa, neupravičeno zadrževanje denarnih sredstev, ki jih je odvetnik prejel za stranko, zadrževanje spisov, neprimerno ali žaljivo obnašanje.
Disciplinska komisija prve stopnje je na podlagi prijav kaznovala 25 odvetnikov, trinajstim je izrekla opomin, ki je najblažji ukrep, dvanajstim pa denarno kazen. To je več kot v letu 2009, ko so izrekli 12 kazni, in sicer štiri opomine in osem denarnih kazni. V preostalih primerih iz leta 2010 so bili odvetniki oproščeni ali pa se je postopek zoper njih ustavil oziroma je bila zahteva za njegovo uvedbo zavrnjena, medtem ko 68 zadev disciplinska komisija prve stopnje še rešuje.
Disciplinsko sodišče, ki odloča o odvzemu licence odvetniku, je v letu 2010 obravnavalo dva odvetnika. Odvetnica se je že prej sama odločila zapustiti odvetniške vrste, Janezu Žlenderu, o katerem pišemo v zgornjem članku, pa so licenco odvzeli.
Ta najstrožji ukrep je bil leta 1997 izrečen Francu Horvatiču, odvetniku iz Šentjurja pri Celju, ki svoji stranki ni izplačal odškodnine, zaradi česar mu je sodišče prepovedalo opravljati poklic za dve leti. Enaka kazen je leto kasneje doletela še koprskega odvetnika Zdenka Fortunata, ki se je zaradi več kaznivih dejanj znašel v sodnem postopku.
Etična komisija je v letu 2010 obravnavala 19 odvetnikov, pri 10 je ugotovila, da niso ravnali v duhu s pravili in načeli kodeksa odvetniške poklicne etike. Odvetniki so med drugim kršili načelo, po katerem je prepovedano smešenje in omalovaževanje kolega, ki zastopa nasprotno stranko, ukvarjanje s posli in aktivnostmi, ki niso združljivi s častjo in neodvisnostjo odvetništva, ter reklamiranje, prav tako je bilo kršeno načelo, da mora odvetnik pri svojem delu varovati ugled sodišč.
