Potem ko so srbski mediji objavili, da je v Grčiji med 1. junijem in 13. avgustom umrlo 28 srbskih državljanov, smo na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve preverili podatke za Slovenijo. V istem obdobju je bilo ministrstvo obveščeno o smrti 30 slovenskih državljanov v tujini. Največ primerov, 16, je bilo na Hrvaškem.
To ne pomeni, da je med poletnimi počitnicami umrlo 30 slovenskih turistov. Ministrstvo namreč ne ve, ali so bili umrli na dopustu, poslovnem potovanju ali pa so v tujini živeli. Prav tako nima natančne razčlenitve vzrokov. Na podlagi znanih primerov ugotavlja le, da so bile smrti večinoma posledica prometnih in drugih nesreč ter nenadnih bolezenskih stanj. Letošnje število je precej nižje kot v enakem obdobju prejšnjih dveh let. Leta 2025 je bilo ministrstvo obveščeno o 77 smrtih, od tega o 17 na Hrvaškem. Leta 2024 je zabeležilo 75 smrti, med njimi 31 na Hrvaškem. Skupno število evidentiranih primerov se je letos več kot prepolovilo, številka za Hrvaško pa je skoraj enaka lanski.
Izrazitega upada vendarle ni mogoče razlagati kot dokaz, da je v tujini letos umrlo bistveno manj Slovencev. Ministrstvo ne vodi popolne evidence smrti slovenskih državljanov zunaj države. Zabeleži samo primere, ko je bilo o smrti obveščeno ministrstvo ali katero od diplomatsko-konzularnih predstavništev. O tem jih lahko obvestijo organi tuje države ali svojci, na predstavništvo pa se lahko obrne tudi družina, ki potrebuje konzularno pomoč.
Če svojci vse potrebno uredijo brez sodelovanja slovenskih predstavništev in ministrstvo o smrti ni obveščeno, primera v podatkih ni. Številke zato kažejo predvsem, koliko primerov je prišlo do konzularne službe, ne pa dejanskega števila umrlih. Tako tudi ni mogoče vedeti, ali je letošnji upad resničen ali pa je bilo ministrstvo zgolj obveščeno o manj primerih.
Najpogostejše so bolezni in nesreče
Ocena slovenskega ministrstva se ujema s tujimi raziskavami. Pregled več kot 170 virov, objavljen leta 2024 v reviji Journal of Travel Medicine, je pokazal, da bolezni povzročijo približno 60 odstotkov smrti med potniki, poškodbe in nesreče pa okoli 40 odstotkov. Z nalezljivimi boleznimi so povezani manj kot trije odstotki smrti. Med pomembnejšimi nevarnostmi v tujini raziskovalci izpostavljajo prometne nesreče in utopitve.
K nižjemu letošnjemu številu bi lahko prispevala tudi večja previdnost ljudi. Zdravstvene ustanove in mediji so namreč vse poletje opozarjali na nevarnosti visokih temperatur, dehidracije, vročinske izčrpanosti in poslabšanja kroničnih bolezni. Nacionalni inštitut za javno zdravje je prebivalcem svetoval, naj se umaknejo v hladnejše prostore, se izogibajo največji vročini in poskrbijo za zadosten vnos tekočine. Mogoče je, da so zaradi pogostih opozoril tudi dopustniki ravnali previdneje.