Ukrepe, združene v interventnem zakonu, so po besedah ministrice pripravili skupaj z uporabniki, izvajalci in drugimi deležniki. Da so skušali čim bolj upoštevati vse udeležene, je zatrdil tudi Andrej Štesl, državni sekretar ministrstva, ki je do prevzema funkcije sekretarja deloval kot predsednik združenja direktorjev članov Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Tako Skupnost socialnih zavodov kot društvo Srebrna nit sta opozarjala na slabo stanje ter pozivala k sprejetju interventnega zakona za učinkovitejši in dostopnejši sistem dolgotrajne oskrbe.
Kot osrednjo problematiko trenutnega stanja na področju dolgotrajne oskrbe je ministrica izpostavila neenakosti med uporabniki v domovih za starejše z vidika plačevanja storitev. Tisti, ki so obravnavani po zakonu o socialnem varstvu, zaradi še neodobrene vloge plačujejo občutno večji znesek od uporabnikov, ki so v sistem dolgotrajne oskrbe vključeni od 1. decembra lani. Slednji plačujejo le za nastanitev in prehrano.
Ribičeva je navedla, da bodo na ministrstvu finančno krivico popravili v obliki dobropisov, ki jih bo mogoče uporabiti za plačevanje storitev dolgotrajne oskrbe v prihodnje. Uporabniki, ki bodo v sistem dolgotrajne oskrbe vključeni po uveljavitvi zakona, ne bodo plačevali višjih položnic, tudi če še niso prejeli prevedbene odločbe, je pojasnila. V praksi bo torej izenačeno, ali so bili ljudje v sistem dolgotrajne oskrbe vključeni po zakonu o dolgotrajni oskrbi ali po zakonu o socialnem varstvu. Pri izdajanju dobropisov bodo upoštevali »vse plačnike, tudi doplačnike, občino, svojce in tisto, kar je moral plačati tudi sam stanovalec«. Sredstva za poračune bodo črpali iz blagajne za dolgotrajno oskrbo.
Reševanje kadrovske stiske
Problem pomanjkanja kadra v institucijah, ki ponujajo storitve dolgotrajne oskrbe, bodo reševali z denarnim dodatkom v znesku 300 evrov bruto na mesec za vse zaposlene v teh institucijah. S tem bodo skušali delovna mesta v skrbstveni dejavnosti narediti privlačnejša in zmanjšati fluktuacijo zaposlenih, kar bo omogočilo tudi boljše pogoje za delo. Ob tem Ribičeva pojasnjuje, da ne gre za dodatne obremenitve blagajne dolgotrajne oskrbe ali proračuna; gre namreč za denar, ki je že zdaj namenjen za nagrajevanje zaposlenih v sistemu dolgotrajne oskrbe. »Ne gre za finančne posledice, ki bi dodatno obremenjevale državni proračun ali blagajno dolgotrajne oskrbe, ker bomo denar črpali iz blagajne za dolgotrajno oskrbo, ki se tam nabira s prispevkom,« je dejala.
Problem ozkega grla, ki ga zaradi administrativnih postopkov in manka funkcionalnega informacijskega sistema predstavljajo vstopne točke, ki delujejo v okviru centrov za socialno delo, bo ministrstvo reševalo z vzpostavitvijo interdisciplinarnih ekip. Te bodo lahko odločale o spremembi kategorije obsega storitev dolgotrajne oskrbe za uporabnika. V interdisciplinarne time bodo vključeni svetovalci, ki so z uporabnikom v stiku. Svetovalec na vstopni točki, ki izda odločbo, bo ob lastni presoji še vedno lahko preveril, ali je uporabnik upravičeno razvrščen.
Večina ukrepov zakona se nanaša na zagotavljanje dolgotrajne oskrbe v institucijah. Ministrica je ob tem poudarila, da bodo omogočili, da se v sistem kot izvajalci vključijo tudi tisti, ki svoje storitve opravljajo prek s. p. in ne le prek podjemnih pogodb. Ti posamezniki bodo opravljali tudi oskrbo na domu, prav tako bodo lahko vključeni v prej omenjene interdisciplinarne ekipe. Zakon prav tako določa, da v primeru neizdaje osebnega načrta o dolgotrajni oskrbi v predvidenem roku šestih mesecev centri za socialno delo ne bodo izdali dodatne odločbe o prenehanju.
Kot so pojasnili na ministrstvu, bi prehod na minutni sistem obračunavanja in normiranja storitev dolgotrajne oskrbe za mnoge uporabnike lahko pomenil višje položnice. Beleženje storitev ostaja, a so se z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije dogovorili za podaljšanje prehodnega obdobja do konca prihodnjega leta. V tem času načrtujejo zagotovitev pogojev, v katerih bi lahko minutni sistem zaživel.
Ministrica je pojasnila, da se spremembe, ki so jih pripravili v okviru zakona o dolgotrajni oskrbi, razlikujejo od ukrepov v okviru zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki se nanašajo na dolgotrajno oskrbo. Na ministrstvu namreč menijo, da so ukrepi v okviru omnibus zakona neprimerni. Kot je dodala ministrica, poprava krivic zaradi neenakega plačevanja z denarnim nadomestilom ni pravi način. Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije med drugim namreč ne upošteva različnih plačnikov storitve.