Prihodnji teden se izteče šestdesetdnevni zakonski rok za vložitev ustavne pritožbe v zvezi z volitvami. O tem smo se pogovarjali z Rokom Lampetom, doktorjem prava, rednim profesorjem za področje civilnega prava, ki je bil raziskovalec na več elitnih univerzah in inštitutih: Univerzi Yale, v Pragi, na Inštitutu Maxa Plancka v Hamburgu in Evropskem inštitutu v Amsterdamu.
»Po vseh objektivnih kriterijih so bile volitve izpeljane neustavno in nezakonito, zaradi vplivanja tuje obveščevalne agencije. Država je pri tem kršila pravico do svobodnih volitev iz 43. člena ustave in 3. člena prvega protokola k evropski konvenciji. Te zahtevajo, da država zagotovi neodvisne volitve, in to brez vmešavanja tuje sile. Sekundarni pravni viri Evropske unije zahtevajo, da se vsake volitve izvedejo v treh mesecih pred volitvami brez tujega vpliva. Država, se pravi Republika Slovenija, ni izpolnila svojih obveznosti in državljanom ni zagotovila svobodnih volitev. Na podlagi tega so vsi akti, ki izhajajo iz tega, ter sklep državne volilne komisije, torej zapisnik, ki je potrdil rezultate volitev, in posledično tudi sklep državnega zbora o podelitvi mandata vsem poslancem neustavni. Zato se v odprtem roku, ki še traja, zainteresirani – politične stranke, nevladne organizacije, tudi posamezniki, ki izkazujejo v tem primeru pravni interes – lahko pritožijo na ustavno sodišče z ustavno pritožbo, ravno zaradi kršitve volilne pravice, in sicer na tem temelju, da država ni zagotovila svobodnih volitev.«